Kljub nadaljevanju ruske invazije v Ukrajini, novice o tem dogajanju ne prevladujejo več v ekonomskih novicah. Nafta in zemeljski plin iz Rusije še naprej pritekata v Evropo kljub ekonomskim sankcijam, ki stiskajo primež okoli ruskega gospodarstva. Cene teh surovin še zmeraj naraščajo. Cena naravnega plina se je povzpela drugi mesec zapored in dosegla 7,244 MMBTU, kar predstavlja 28% mesečno rast (5,642 MMBTU v marcu in pred tem 4,402 MMBTU v aprilu). Cena surove nafte je rasla nekoliko počasneje in pridobila 4,4% ter se povzpela na 104,69 USD za sodček. Na počasnejšo rast cene nafte je najbrž vplival vnovičen izbruh bolezni Covid-19 v Kitajski, ki se je odločila za striktno Covid zapiranje gospodarstva, kar bo vplivalo na nižjo potrošnjo.

Letna stopnja inflacije v ZDA narašča že sedmi mesec zapored in se je v aprilu povzpela iz 7,9% na 8,5%, medtem ko se je stopnja osnovne inflacije (brez upoštevanja cen hrane in energije)  povzpela iz 6,4% na 6,5%, kar kaže, da imajo največji vpliv na skokovito rast cen predvsem cene hrane in energije. Inflacija v ZDA je sicer na štiridesetletnem vrhu. Narašča tudi inflacija v evroobmočju, in sicer v aprilu na 7,5% na letni ravni. Visoka stopnja rasti cen ponovno vrača fokus vlagateljev nazaj k spremljanju politike in ukrepov centralnih bank.

Ameriška Federal Reserve je že v marcu izvedla dvig obrestnih mer iz 0,25%  na 0,5%, pričakuje pa se še nadaljnje dvige s ciljem boja zoper naraščajočo inflacijo. Zapisnik marčevskega sestanka FED kaže tudi pripravljenost centralne banke na zmanjševanje svoje bilančne vsote, in sicer v višini 95 milijard USD mesečno, z začetkom v mesecu maju.

Evropska centralna banka se je po drugi strani odločila obdržati obrestne mere nespremenjene (0%), vendar vse več analitikov pričakuje, da se bo tudi ECB odločila za prvi dvig prej, kot je bilo to pričakovano, in sicer naj bi se to zgodilo že v drugi polovici letošnjega leta. Od angleške Bank of England se pričakuje že četrti dvig obrestnih mer na 1%.

Zaradi dviga ključne obrestne mere so pod pritiskom tudi cene obveznic, predvsem v ZDA je to opazno na primeru 10-letne državne obveznice, katere donos se je samo v mesecu aprilu povzpel iz 2,345% na 2,938%, kar je najvišje po letu 2018. Rastoče obrestne mere bodo najbrž vplivale na počasnejšo gospodarsko rast, vse bolj glasna so tudi ugibanja o možnosti pojava recesije.

Delniški borzni indeksi so v aprilu v glavnem beležili izgube. Ameriški S&P500 je zdrsnil za 8,80%, Dow Jones za 4,90%, Nasdaq pa kar za 13,26%. Slednji je sestavljen predvsem iz delnic iz tehnološkega sektorja z visokimi vrednotenji, katere je dosedanja rast obrestnih mer nadpovprečno prizadela. Močno je v istem obdobju poskočila vrednost ameriškega dolarja, in sicer kar 4,74% na vrednost 1,0541 USD za evro, kar je najvišje po letu 2017.

Nemški borzni indeks DAX je v aprilu izgubil 2,20%, francoski CAC 1,89%, kombinirani Eurostoxx pa 2,55%. Tudi slovenski SBITOP, ki je marca izstopal z dobrim donosom, je v aprilu popustil in zdrsnil za 3,37%. Nove Covid omejitve na Kitajskem so vplivale na zdrs indeksa Hang Seng za 4,13%, japonski Nikkei pa je izgubil 3,50%.

Oči vlagateljev ostajajo uprte v poteze centralnih bank, pomembno vlogo pa bo v mesecu maju igrala tudi sezona objav rezultatov poslovanja prvega četrtletja.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, upravljavec skladov.

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (april 2022). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.