Globalni delniški trgi so mesec junij beležili močno mešane donose in s tem drugo četrtletje zaključili v precej različnem tonu. Sektorja informacijske tehnologije in komunikacijskih storitev hitro rasteta, na drugi strani pa so izgube beležili sektorji surovin, energetike in javne oskrbe. Junijski rezultat evropskih volitev, posebej dogajanje v Franciji, je povzročilo zaostajanje evropskih delnic za donosi ameriških.

Delnice ameriških izdajateljev so v drugem četrtletju zrasle pod vplivom informacijske tehnologije in komunikacijskih storitev. Nadaljuje se navdušenje nad potenciali umetne inteligence, kar povzdiguje delnice s tem povezanih podjetij. Industrija in surovine sta v tem kontekstu nekoliko šibkejša sektorja. V drugem četrtletju sta indeksa S&P500 in Nasdaq Composite pridobila 3,92% oziroma 8,26%, k čemur je prispevala uspešnost Big 7 (Microsoft, Alphabet, Nvidia, Meta, Amazon, Apple, Tesla), ki predstavljajo pomembno utež v teh indeksih. Na drugi strani pa je Dow Jones, ki vsebuje bolj delnice tradicionalne industrije, v drugem četrtletju padel za 1,73%, kar kaže na občutno razliko v donosnosti po sektorjih. Podobna slika se je zgodila v mesecu juniju, ko je S&P pridobil 3,47%, Nasdaq 5,96% in Dow Jones le 1,12%.

Gospodarska rast v ZDA se je v prvem četrtletju upočasnila na 1,4% letno. Trg dela kaže začetne znake ohlajanja, stopnja brezposelnosti se je povzpela na 4,1% in sicer prvič po letu 2021. Medletna inflacija v ZDA je maja ostala na ravni 3,3%. Rast BDP, nizka brezposelnost in trdovratna inflacija še ne omogočajo znižanja obrestnih mer. V drugi polovici leta se tako pričakuje le eno znižanje obrestnih mer.

Evropski indeksi so v drugem četrtletju v glavnem drseli, DAX, CAC in Eurostoxx  so tako izgubili 1,82%, 8,85% oziroma 3,73%. Politična tveganja se povečujejo, zlasti po vzponu desničarskih nacionalističnih strank na evropskih parlamentarnih volitvah. Junija so bile močno prizadete zlasti francoske delnice, saj je predsednik Macron nepričakovano pozval k predčasnim volitvam, desničarski Nacionalni fronti pa je kazalo, da bo dobila večino. Po drugi strani se je evrskemu območju doslej uspelo izogniti recesiji, saj je letna rast BDP v prvem četrtletju znašala 0,3 %. ECB je izvedla tudi prvo znižanje obrestnih mer, in sicer s 4,50% na 4,25%. Ker pa sta inflacija in zlasti osnovna inflacija še vedno vztrajni, v bližnji prihodnosti ni pričakovati nadaljnjega zniževanja obrestnih mer, kar je poleg evropskih volitev vplivalo na zdrs delnic. Ena redkih izjem v evroobmočju je bil slovenski indeks SBITOP, ki je v drugem četrtletju dodal 7,49%, od tega samo v mesecu juniju 5,61%.

Junija so volitve krojile usodo trgov tudi v Mehiki. Nepričakovano visoka volilna zmaga socialistične stranke Morena na tamkajšnjih parlamentarnih volitvah ji omogoča dvotretjinsko večino v kongresu in s tem možnost tudi za pomembne ustavne spremembe, kar je povzročilo zaskrbljenost vlagateljev in prodajni pritisk na mehiški borzi.

Rast v drugem četrtletju beležijo kitajske delnice, saj so nizka fundamentalna vrednotenja številnih kitajskih delnic spodbudile vlagatelje, osredotočene na Azijo, da se previdno vrnejo na kitajski trg. Ta je privlačen tudi zaradi relativno visokih vrednotenj indijskih delnic in konstantno šibke japonske valute jen. Hongkonški indeks Hang Seng je v drugem četrtletju beležil  7,12% rast, v mesecu juniju pa padel za 2%.

Zaradi negotovosti v zvezi z odločitvami o znižanju obrestnih mer je zlato zaključilo mesec junij pri vrednosti 2.339,6 dolarja za unčo. Surova nafta je ostala trdno nad 80 dolarji za sodček, čeprav zaskrbljenost zaradi vse manjšega povpraševanja trenutno zavira njeno rast.

Dogajanje na trgih povzema Rudy Marchant, vodja službe za upravljanje naložb.
 

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij (maj 2024). Več o dogajanju na trgih lahko preberete v rubriki Strokovni članki. Informacije o poslovanju skladov lahko pridobite v mesečnih poročilih.