Borzni trgi rastejo, ko smo v najhujši globalni recesiji po letu 1929

 

Na glavo so trgi obrnjeni, ko dobre novice glede gospodarstva vplivajo na cene delnic negativno, medtem ko slabe novice povzročijo rast cen delnic. Vzrok za na glavo obrnjene trge so ukrepi, ki jih sprejemajo vlade in centralne banke – negativne novice tako povzročijo ukrepe, ki učinkujejo močneje kot sama novica, medtem ko ukrepi kot odziv na pozitivne novice povzročijo negativno gibanje borz.

 

Takšno okolje nam je znano že nekaj časa, predvsem v kontekstu ukrepov centralnih bank. Negativne novice lahko postanejo pozitivne, ker lahko centralni bančniki znižajo temeljne obrestne mere kot odziv na to negativno novico. Če ima znižanje obrestne mere močnejši vpliv kot pa sama negativna novica, bo skupen vpliv na trge dejansko pozitiven.

Fiskalna politika, kot je že pokazal Keynes, je ključ, da se trgi vedejo v nasprotju z normalno logiko, saj lahko z dovolj visoko državno potrošnjo nadomestimo izpad povpraševanja, ki izhaja iz krize.

Na koronakrizo so se centralni bančniki odzvali z dodatnimi ukrepi, kot so odkupovanje državnih in tudi drugih obveznic s ciljem ohranjanja in dodatnega nižanja obrestnih mer. Nizke obrestne mere pa ne morejo nadomestiti upada povpraševanja, ki je posledica ustavitve večjega dela gospodarstva, zato monetarna politika sama po sebi ni zadosten pogoj, da nastanejo na glavo obrnjeni trgi.

 

Neomejena gospodarska rast?

Predstavljajmo si, da se vlada odloči, da bo s pomočjo centralne banke ciljala na petodstotno nominalno gospodarsko rast s fiskalno politiko brez mej – brez gledanja na inflacijo, proračunske primanjkljaje ali zadolženost. Hkrati si pa predstavljajmo, da gospodarstvo doleti huda pandemija, ki ji ni videti konca – vpliv na brezposelnost, agregatno povpraševanje in nasploh gospodarstvo je zelo negativno.

Ker nam je vlada obljubila petodstotno nominalno rast ne glede na karkoli, se kot odziv na situacijo takoj sprejmejo ekstremni ukrepi. Finančne spodbude gospodarstvu nadomestijo upad agregatnega povpraševanja, vse skupaj pa je podprto z monetarno politiko centralne banke, kjer se temeljne obrestne mere znižajo na nič odstotkov ali celo nižje.

Zniževanje obrestnih mer, po možnosti na negativne vrednosti, bi delnice naredilo privlačnejše glede na denar in obveznice. Poleg tega bi ogromno zadolževanje države za namene financiranja potrošnje skrčilo relativni delež delniških trgov v primerjavi s celotnimi finančnimi trgi (delnice, obveznice, nepremičnine ...), zaradi česar bi ponudba delnic glede na celotne trge postala relativno omejena. Podjetjem bi spodbude omogočile finančno kritje za znižanje stroškov dela, kar bi z računovodskega vidika pozitivno vplivalo na finančne izkaze zaradi hitrega nižanja stroškov. Ta ukrep, ki zmanjša prihodke gospodinjstvom, bi običajno škodoval sektorju podjetij v obliki upadanja povpraševanja in upadanja prihodkov. Če pa vlada uporablja fiskalno politiko za doseganje ciljne nominalne rasti BDP, potem v agregatu ne bo upada dohodkov gospodinjstev ali prihodkov podjetij. Vlada bo vbrizgala toliko denarja skozi fiskalne spodbude, kot je potrebno, da bi skupni prihodki v gospodarstvu naraščali s ciljno rasto, ne glede na potencialno inflacijo, ki bi s tem lahko nastala.

V tem scenariju se lastnikom delnic dobro piše – delnice so bolj privlačne glede na denar in obveznice, hkrati se njihov delež v agregatu vseh možnih naložb zmanjšuje (in jih spet naredi bolj privlačne), finančni izkazi podjetij pa zaradi nižjih stroškov dela in enakega povpraševanja kažejo precej večje dobičke.

Kombinacija fiskalne in monetarne politike lahko torej kratko- ali srednjeročno povzroči, da delniški trgi pridobivajo vrednost kljub slabemu makroekonomskemu stanju in visoki brezposelnosti. Negativne novice za gospodarstvo so tako odlične novice za delniške trge.

Negativna gospodarska rast – rast cen delnic

Mednarodni denarni sklad (MDS) napoveduje, da se bo letos BDP na globalni ravni zmanjšal za pet odstotkov, kar je osemodstotna razlika v primerjavi s triodstotno pozitivno pričakovano rastjo, če pandemije ne bi bilo. Takšnega krčenja globalnega BDP nismo videli od druge svetovne vojne – za primerjavo, v finančni krizi leta 2009 je BDP na globalni ravni upadel le za 0,1 odstotka.

Učinki pandemije so bili seizmični. V aprilu je delež ameriških zaposlenih, starih od 25 do 54 let, prvič po skoraj 50 letih upadel pod 70 odstotkov. V drugi četrtini je ena šestina mladih po vsem svetu izgubila službo. Junija je Svetovna banka (World Bank) napovedala, da se bodo gospodarstva z nizkim in srednjim dohodkom letos prvič po vsaj 60 letih skrčila, 89 milijonov ljudi pa bo potisnjenih v skrajno revščino, kar je 15-odstotna rast. Učinki zaprtja šol za mesece bodo morda vztrajali desetletja.

V petih največjih evropskih gospodarstvih je bilo več kot 40 milijonov delavcev vključenih v sheme brezposelnosti, ki jih financira vlada. ZDA so za več kot dve tretjini odpuščenih povečale nadomestila za brezposelnost za toliko, da so presegala plače, ki so jih nadomestila. Ameriška centralna banka Fed je vskočila na trg podjetniških obveznic in s tem efektivno omogočila neomejeno zadolževanje tudi večjim podjetjem, ne samo državi. Nemčija je svojim podjetjem ponudila posojilna jamstva v vrednosti skoraj četrtine BDP.

 

Kljub pandemiji in prav zaradi ukrepov so delniški trgi močno okrevali po hitri negativni reakciji v začetku leta. Cene delnic so v povprečju višje, kot so bile na začetku leta, predvsem na ameriških borzah, kjer so najbolj pridobile delnice tehnoloških podjetij, katerih poslovanje je zaradi pospešene digitalizacije poslovanja gospodarstvo dobilo dodaten veter v jadra.

Ameriški indeks S & P 500 je letos pridobil več kot 10 odstotkov vrednosti, medtem ko je tehnološko obarvani Nasdaq poskočil za več kot tretjino. Drugje po razvitem svetu so bili donosi, kljub pandemiji in zaradi ukrepov, sicer manjši, a vseeno pozitivni – nemške delnice so v povprečju pridobile dva odstotka vrednosti, japonski Nikkei je pridobil 10 odstotkov, kitajske delnice pa okoli 15 odstotkov vrednosti.

 

Dolgoročne posledice na glavo obrnjenih trgov

Čeprav so pandemija in odzivi nanjo s fiskalno in monetarno politiko pozitivno vplivali na delniške trge, se moramo vprašati – za kakšno ceno? Javno zadolževanje držav je poskočilo. Junija je MDS napovedal, da bo javni dolg razvitih držav narasel s 105 odstotkov BDP v 2019 na 132 odstotkov BDP v letu 2021. Kolaps povpraševanja je bil nekajkrat večji kot po finančni krizi v letih 2008 in 2009. Posledično bo stopnja varčevanja gospodinjstev verjetno zvišana še nekaj let. Obrestne mere bodo nizke ali celo negativne še precej časa. Povečalo se bo tveganje nastanka finančnih balončkov tako na delniških kot na nepremičninskih trgih. Ob neprimerni alokaciji spodbud nastaja tudi tveganje zvišane inflacije in naložb podjetij v nedobičkonosne projekte. Ustvarjajo se temelji za prihodnjo finančno krizo, pri kateri mogoče državni ukrepi ne bodo več delovali ali pa jih pa ne bo možno več izvajati.

 

V takšnem okolju je treba biti preudaren in predvsem fleksibilen. To pomeni redno spremljanje globalnih finančnih trgov, sprememb fiskalnih in monetarnih ukrepov in prilagajanje portfelja naložb glede na trenutno in pričakovano stanje.

Če sami nimate dovolj časa, znanja ali volje, da bi uspešno navigirali po finančnih trgih v teh negotovih časih, preverite, kako vam lahko pomagajo strokovnjaki iz Primorskih skladov.

Avtor komentarja je Luka Gubo, upravljavec sklada FT Quant.