Kljub dejstvu, da inflacija trenutno ostaja precej pod dvoodstotnim ciljem centralnih bank, vlagatelje skrbi, da se inflacijski pritiski pojavljajo že v času, ko omejevalni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa še trajajo, obenem pa države še sprejemajo obsežne spodbujevalne svežnje pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom.

 

Proizvodnja cepiv proti bolezni COVID narašča, prav tako se povečuje nabor cepiv različnih proizvajalcev, ki so še v postopku razvoja in pridobivanja dovoljenj. Cepljenje je povsod v polnem teku, najdlje v stopnji precepljenosti prebivalstva so v Združenih državah in Veliki Britaniji. Ko bodo omejevalni ukrepi postopoma sproščeni, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo okrevanje gospodarske aktivnosti v preostanku tega leta, še zlasti izrazito pa v letu 2022.

Pričakovano okrevanje je bilo na vidiku že lani novembra. Delniški trgi so takrat močno poskočili v pričakovanju postopne normalizacije življenja po tem, ko sta Pfizer in Biontech objavila prve uspešne teste novega cepiva in kmalu zatem izdelala še prve odmerke, namenjene trgu. Gospodarsko okrevanje navadno za seboj potegne rast proizvodnje in porabe, rast BDP, znižanje brezposelnosti in izboljšanje dobičkovnih marž podjetij ter rast obsega poslovanja. Z vsemi naštetimi pozitivnimi posledicami se pojavlja vprašanje, kaj je tisto, kar povzroča skrbi finančnim trgom v zadnjih mesecih.

Kot pri vseh primerih ekonomskih okrevanj nekatere skrbi ostajajo del enačbe. Z rastjo porabe morajo podjetja okrepiti proizvodnjo, da lahko izpolnijo povpraševanje. Rastoče povpraševanje po dobrinah in storitvah povzroči pritiske na rast njihovih cen, potem se navadno odzovejo centralne banke, ki se trudijo zagotoviti, da inflacija ne uide izpod nadzora, hkrati pa poskušajo zagotoviti nadaljevanje gospodarske rasti in nizke brezposelnosti. Rastoča inflacija je navadno postopni proces, vendar je trenutna koronakriza daleč od običajne, zato iz različnih razlogov sproža dodatne skrbi.

 

Močan vpliv spodbujevalnih fiskalnih ukrepov 

Poleg rasti povpraševanja, ki je del vsakega gospodarskega okrevanja, se tokrat pojavlja še močan vpliv spodbujevalnih fiskalnih ukrepov. V letu 2020 so v ZDA porabili več kot dva tisoč milijard dolarjev za reševalne pakete, povezane s covidno krizo. Obsežen del denarja je bil v obliki neposrednih denarnih depozitov na račune Američanov in velik del nato ni bil porabljen za osnovno porabo, temveč za odplačilo dolgov in za varčevanje ali vlaganje na finančnih trgih. Decembra lani je bilo dogovorjenih za dodatnih 900 milijard dolarjev pomoči in kmalu zatem je novi predsednik Joe Biden podpisal še zakon o 1.900 milijard vrednem “American Rescue Plan”, ki je ameriškim državljanom zagotovil še več denarja. Tudi v Evropi stopnja varčevanja gospodinjstev narašča in je trenutno na najvišjih ravneh po letu 1975.

Gospodinjstva trenutno sedijo na ogromnem kupu denarja in po skoraj letu dni trajajočih omejitvah gibanja komaj čakajo, da gredo lahko ven in ta denar tudi porabijo, ko se ekonomija znova odpre. Ta pojav lahko imenujemo tudi “pent-up demand” oz. “zadržano povpraševanje” in utegne še dodatno pritisniti na rast inflacijskih pričakovanj v gospodarstvu, ki že sicer kaže očitna znamenja začetne faze okrevanja. Svoj delež bodo dodala tudi podjetja, ki so v letu 2020 omejila investicije z namenom varčevanja z denarjem, zdaj pa bodo želela z novimi investicijami oživljanje na polno izkoristiti.

 

Dodaten dejavnik inflacijskega pritiska: podvojitev cene nafte v zadnjih štirih mesecih 

Ob pričakovani rasti povpraševanja ostaja odprto vprašanje, ali bo ponudba temu uspela slediti. Večina podjetij ne more kar tako preklopiti med fazo nizke aktivnosti v času omejevalnih ukrepov zaradi epidemije COVID in fazo visoke aktivnosti v času okrevanja po epidemiji. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Pogled na cene surovin kaže, da v tem procesu že nastajajo ozka grla, ki povzročajo skrbi. Cena bakra je najvišja po letu 2011, cena nafte se je skoraj podvojila v zadnjih štirih mesecih, med drugimi surovinami pa je opazna denimo bitka za zaloge litija. Naraščanje cen surovin je torej še dodaten dejavnik inflacijskega pritiska.

Kljub dejstvu, da inflacija trenutno ostaja precej pod dvoodstotnim ciljem centralnih bank, vlagatelje skrbi, da se inflacijski pritiski pojavljajo že v času, ko omejevalni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa še trajajo, obenem pa države še sprejemajo obsežne spodbujevalne pakete pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom.

 

Prehitro zvišanje obrestnih mer bi lahko upočasnilo gospodarske aktivnosti 

Navadno centralne banke z namenom vzdrževanja nadzora nad inflacijskimi pričakovanji ukrepajo s postopnimi dvigi obrestnih mer, vendar so tokrat z razlogom zagotovile, da tega še vsaj do leta 2023 ne bodo storile. Čeprav so obrestne mere na rekordno nizkih ravneh že več let zapored, bi prehiter vzpon obrestnih mer utegnil povzročiti upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v času, ko so gospodarstva šele začela okrevanje po koronakrizi. Poleg tega je večina fiskalnih svežnjev pomoči financiranih z zadolževanjem. V ZDA proračunski primanjkljaj v letu 2020 dosega 3.100 milijard dolarjev, kar potiska državni dolg v območje rekordno visokih 28 tisoč milijard dolarjev oziroma krepko nad letno vrednost ameriškega BDP. Rast obrestnih mer bi bila slaba novica za vzdrževanje takega obsega dolga, saj samo letne obresti dosegajo približno 400 milijard dolarjev.

 

V zadnjem času se je zahtevani donos na ameriško desetletno državno obveznico povzpel z odstotka konec leta 2020 na trenutnih 1,7 odstotka. Da bi zadržale rast dolgoročnih obrestnih mer, bodo centralne banke skoraj zagotovo okrepile nakupe dolgoročnih obveznic. Obenem poskušajo trge pomiriti z zagotovili, da inflacija ostaja pod nadzorom. Centralne banke preprosto ne bodo dovolile, da bi dolgoročne obrestne mere za dalj časa presegle stopnjo gospodarske rasti, saj bi to škodilo prizadevanjem za okrevanje gospodarstev.

 

So se vlagatelji navadili na rekordno nizke obrestne mere? 

Po mojem mnenju 1,7-odstotna stopnja zahtevanega donosa za desetletno ameriško državno obveznico pravzaprav niti ni visoka. Še zlasti ko govorimo o gospodarstvu v začetni fazi okrevanja. Še pred nekaj leti je bil 2,5-odstotni donos popolnoma običajen, je pa obenem res, da so vlagatelji postali bolj občutljivi, ko pogovor nanese na tematiko obrestnih mer. Prej bi rekel, da so se morda vlagatelji zaradi dolgo trajajočega obdobja rekordno nizkih obrestnih mer blizu ničle nanje kar malce navadili. Ker bodo torej v prihodnje delniški trgi morda občasno zanihali pod težo novic o rasti obrestnih mer, ne pozabite, da se ta rast pravzaprav pričakuje v fazi okrevanja gospodarstva. Za centralne banke pa ta proces pomeni izziv iskanja občutljivega ravnotežja v teh nenavadnih časih.

 

Primorski skladi krepimo alokacijo v ciklične naložbe in surovine 

Ob upoštevanju vsega zapisanega v letu 2021 ohranjamo pozitiven pogled na delniške trge. Trenutno okolje bomo poskušali izkoristiti v prid vseh naših delniških skladov, vključujoč naš največji sklad PSP Modra linija. Krepimo alokacijo v ciklične naložbe, ki navadno bolje uspevajo v fazi gospodarskega okrevanja, poleg tega pa dodajamo težo sektorju surovin zaradi pričakovanega nadaljevanja trenda rasti cen pod vplivom rastočega povpraševanja.

Avtor komentarja je Rudy Marchant, upravljavec skladov.