Z vidika donosnosti lahko iztekajoče se leto ocenimo kot zelo dobro in je preseglo naša pričakovanja. Celoviti podatki o donosnosti naših skladov in dokumenti, namenjeni vlagateljem, so sicer dostopni na naši spletni strani. Preglejmo v nadaljevanju, kateri so bili dejavniki tega dogajanja.

Naši skladi so definirani kot aktivno upravljani, kar pomeni, da ne zasledujemo oz. posnemamo sestave ali donosnosti izbranega borznega indeksa. Izbiro naložb določa naložbena politika, predstavljena v Prospektu Krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja, ki določa okvir, znotraj katerega se lahko gibamo pri določanju sestave naložb posameznega sklada.

Sklepna ugotovitev bi lahko bila, da so bili donosi v letu 2025 dobri, a najboljši tam, kjer so bili s strani širše investicijske javnosti in industrije pravzaprav najmanj pričakovani. Pa si poglejmo gibanja nekaterih najpomembnejših borznih indeksov v letu 2025 (manjka sicer še nekaj trgovalnih dni, ampak tukaj nekje se nahajamo zadnje trgovalne dni decembra):

• S&P500 +15,4%
• Dow Jones Industrials +12,7%
• Nasdaq Composite +19,2%
• EuroStoxx50 +17,2%
• Nikkei225 +24,1%
• Hang Seng (Hong Kong) +28,2%
• Bovespa Brasil +31,3%
• Sensex India +8,5%

• SBITOP Slovenija +48%

   

Pri prvih treh ameriških indeksih morate upoštevati dejstvo, da je vrednost ameriškega dolarja v istem obdobju zdrsnila za približno 13% proti evru. Evropski kupci ameriških delnic morajo torej od zgoraj predstavljenih donosnosti ameriških indeksov S&P500, Dow Jones in Nasdaq odšteti to valutno razliko, kar pomeni, da so donosnosti teh indeksov, merjeno v evrih, praktično le malo nad ničlo. Relativno velik premik menjalnega tečaja USD je torej pomembno krojil letošnje donosnosti. Kljub visokim začetnim pričakovanjem investicijske javnosti so bile zaradi tega naložbe v ZDA letos pravzaprav svojevrstno razočaranje vsaj za vlagatelje izven ZDA. A ravno ZDA, posebej  tamkajšnji tehnološki giganti, so bile v začetku leta izrazito prepoznane kot »only investable option«, zato so bile prevladujoča regija v večini globalnih portfeljev.

V medijih so bile denimo precej izpostavljene delnice, ki sestavljajo 7 veličastnih imen (Google, Meta, Amazon, Microsoft, NVIDIA, Tesla, Apple), a vse niso povsem upravičile pričakovanj. Denimo 4% donos Amazona, 8% donos Oracla ali pa 13% donos Mete ne moremo označiti ravno kot spektakularne, še posebej, ker so so v samem epicentru razvoja umetne inteligence. Merjeni v EUR so celo negativni. Ali veste, koliko denimo znaša letošnji donos borzne zvezde Nvidie? 26%, če pa upoštevamo še padec USD je to za evropske vlagatelje le cca 13% donos. To je, za primerjavo, manj kot denimo donos delnice Telekoma Slovenije v istem obdobju. Izrazito donosnih ameriških delnic je bilo torej le peščica, pa še te niso med najbolj odmevnimi zgodbami leta.

V zadnjih dveh letih smo se v naših skladih predvsem zaradi vztrajno visokih vrednotenj v segmentu ameriških tehnoloških podjetij, odločili za nekoliko nižjo izpostavljenost ameriškim delnicam in višjo izpostavljenost domačim, slovenskim izdajateljem ter delnicam, vezanim na cene plemenitih kovin. Ta kombinacija se je predvsem v letu 2025 izkazala za dobro, saj je zdrs ameriškega dolarja pokvaril donose ameriških delnic, obenem pa povzročil skok cen plemenitih kovin. Cena unče zlata je denimo od začetka leta pridobila preko 60% vrednosti (iz cca 2.600 na 4.300 USD) in s tem seveda posledično vplivala na močno rast tečajev večine rudarskih podjetij v tej dejavnosti. Poleg tega se je konec leta 2023 zaključilo več-letno obdobje stagnacije in podcenjenosti delnic na Ljubljanski borzi. Prebujanje se je začelo kazati že v letu 2024, ko je bila ustvarjena 32% rast indeksa SBITOP, pravo eksplozijo pa so tečaji domačih delnic zabeležili letos z 48% rastjo indeksa. Ti trije dejavniki so karakterizirali donosnost naših skladov v letu 2025.

Kako sedaj naprej? Ker so bile stopnje rasti cen zlata in slovenskih delnic res izjemne, smo že v drugi polovici leta začeli z aktivnim zniževanjem izpostavljenosti v teh segmentih naložb. Popolnoma se jim ne nameravamo odpovedati, ker vidimo še potencial, ne želimo pa dopustiti, da nas rast tečajev spravi v območje previsoke izpostavljenosti. Vsekakor tako visokih stopenj rasti kot letos ne pričakujemo, ker so vrednotenja sedaj bistveno bližje dolgoletnim povprečjem in je prostor za konvergenco bolj ali manj izčrpan. Morda skorajšnja uvedba individualnih naložbenih računov na Ljubljansko borzo še prinese nekaj svežega kapitala za rast tečajev, se pa mi pri ocenjevanju naložbenih priložnosti raje držimo vrednotenj kot vročih zgodb. Kar se tiče ameriških delnic, ostajamo do neke mere nezaupljivi predvsem do tehnološkega sektorja. To ne pomeni, da se mu skrajno izogibamo, le da se držimo delnic, ki že ponujajo uveljavljene produkte in strategijo in bodo tudi v primeru poka balona umetne inteligence to z nekaj praskami preživele. Recimo temu kalkulirano tveganje...

Dobra novica je morda, da so visoka vrednotenja izrazito skoncentrirana v peščici velikanov umetne inteligence, ponekod drugod pa se kažejo zanimivi žepi sprejemljivih vrednotenj, kjer mi radi brskamo in iščemo naložbe, ki so jih pasivni tokovi kapitala spregledali. Take žepe vidimo trenutno denimo bolj v sektorjih energetike, surovin in zdravstva, relativno ugodne vrednosti se nam zdijo tudi na trgih v razvoju, z zavedanjem, da tam seveda donose pomembno krojijo tudi eksotični valutni tečaji. Kakorkoli že, časi niso enostavni za aktivne upravljalce, ker so vlagatelji v obdobju napihovanja vrednotenj seveda občutljivi na t.i. »tracking-error« (po domače: zaostajanje za glavnim trendom trga), a ravno to odstopanje je vir donosnosti aktivnega upravljalca, ko se vrednotenja normalizirajo iz visokih (ali nizkih) nazaj proti dolgoletnim povprečjem.

Katera so sicer največja tveganja, ki jih v tem trenutku ocenjujemo kot nevarnost za bodoče donose? Na prvem mestu seveda pretiravanje z evforijo v sektorju umetne inteligence. Tukaj utegne biti pristanek zelo trd, če se visoka pričakovanja finančno ne uresničijo. Na drugem mestu je rast zahtevane donosnosti večine obvezniških trgov, morda posebej izstopajoče na Japonskem. Ena od popularnih globalnih strategij v zadnjem desetletju je bil namreč japonski carry-trade (izposojanje denarja v japonskih jenih z nizko obrestno mero in nato nakup naložb v drugih valutah, ki so ponujale višje donosnosti – npr. ameriške obveznice ali delnice). Ker so sedaj obresti na Japonskem močno zrasle, ta strategija izgublja potencial. Ohlapna monetarna politika, permanentni proračunski primanjkljaji in deglobalizacija delujejo v smeri potiskanja dolgoročnih obrestnih mer navzgor.

Naslednja tveganja so bolj geopolitične narave in nanje torej lahko manj vplivamo s spremembo naše izpostavljenosti. Gre predvsem za dejstvo, da se globalizacija upočasnjuje, v ospredje pa stopa nova politična delitev sveta. Smo šele v začetni fazi, zato je nemogoče napovedati, kam nas bo to pripeljalo. Dejstvo je, da se v najtežjem položaju nahaja Evropa, ki se je predolgo zanašala na ZDA kot partnerja, ki bo poskrbel za gospodarsko in vojaško zavetje, ta partner pa se sedaj odmika in zasleduje interesne sfere drugje. Predvsem tehnološki in vojaški vzpon azijskega giganta Kitajske je tisto, kar očitno postaja prva skrb ZDA, zato vzdrževanje vojaške prisotnosti na evropskih tleh ni več prioriteta. Evropa se je medtem v zadnjem desetletju morda preveč potopila v cono udobja in seveda bo sedaj potreba najti izhod iz te situacije. Ne bo enostavno, ni pa nemogoče. Občutek manjvrednosti pri tem sploh ni potreben, ne glede na to, koliko se Trump hvali, tudi ZDA imajo namreč kopico težav, s katerimi se morajo soočiti. Morda je dejstvo, da se bo Evropa prisiljena začeti fokusirati na pomembna vprašanja, vključno s pragmatično gospodarsko politiko, pravzaprav pozitivna sprememba, bo pa seveda potreben čas.

Peter Mizerit

Vodja službe za upravljanje tveganj

To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte prospekt Krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi informacijami za vlagatelje.

Primorski skladi, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper, upravljajo Krovni sklad PSP s podskladi PSP PIKA - mešani defenzivni sklad - Evropa, PSP ŽIVA - delniški sklad, PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov, PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov in FT QUANT, mešani fleksibilni globalni sklad. Prospekt z vključenimi pravili upravljanja ter dokumente s ključnimi informacijami (KID) lahko vlagatelji dobijo brezplačno v slovenskem jeziku v tiskani ali elektronski obliki, in sicer na sedežu družbe, po elektronski pošti info@primorski-skladi.si, na spletni strani www.primorski-skladi.si ter na vseh pooblaščenih vpisnih mestih. Vlagatelj ima pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila.

Popolne informacije o tveganjih so navedene v Prospektu Krovnega sklada PSP z vključenimi pravili upravljanja in dokumentih s ključnimi informacijami za posamezne podsklade Krovnega sklada PSP.

Z vplačilom v podsklade Krovnega sklada PSP vlagatelj pridobi enote premoženja podsklada in ni neposredni imetnik izdajateljev vrednostnih papirjev, ki sestavljajo podsklad.

Pri varčevanju v podskladih krovnega sklada vlagatelj lahko plača vstopne in izstopne stroške ter upravljavsko provizijo. Vstopni stroški so od 0-5,00 %, izstopni stroški so od 0-1,00 %. Vstopni in izstopni stroški zmanjšujejo pričakovani rezultat, ki je odvisen tudi od obdavčitve. Obdavčitev je odvisna od osebnega stanja vlagatelja in se lahko v prihodnosti spremeni. Podrobnejše informacije o stroških so na voljo v prospektu krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumentih s ključnimi informacijami in politiki zaračunavanja neposrednih stroškov.

Pretekla uspešnost ne napoveduje prihodnjih donosov.

Zaradi sestave naložb lahko vrednost premoženja posameznega sklada v prihodnosti niha, zato obstaja tudi verjetnost, da vlagatelj ne bo dobil povrnjenega celotnega vloženega zneska.