Prva runda monetarne ekspanzije izgublja moč, čas je za drugo rundo.

Borzni indeksi se še zmeraj trudijo nadoknaditi izgubljeno v manjšem padcu iz začetka meseca avgusta. Večina dnevnih novic iz poslovnih medijev je skoncentrirana okoli upanja na nove in nove monetarne ali fiskalne spodbude. Ti pozivi so sedaj že zelo glasni. Centralne banke povsod napovedujejo povrat k ekspanzivni monetarni politiki, ki je karakterizirala zadnje desetletje. Ironično ob tem je predvsem dejstvo, da razen ameriške centralne banke, ostale pravzaprav ekspanzivne monetarne politike niso še niti zares prenehale izvajati. 

Po junijskem popravku borznih indeksov, je julij minil razmeroma mirno. Pričakovanja vlagateljev so bila skoncentrirana predvsem v sestanek Odbora guvernerjev ameriške centralne banke na zadnji dan v mesecu. Pravzaprav ni bilo več vprašanje ali bodo tokrat znižali ključno obrestno mero, temveč za koliko jo bodo znižali. Večina analitikov je pričakovala rez v višini 0,25 odstotne točke, naraščala pa so tudi pričakovanja o znižanju za 0,50 odstotne točke. Ker je bil rez torej pričakovan, so delniški trgi zadnje dni tik pred objavo odločitve minili brez večjih premikov. Ameriški borzni indeks S&P 500 je v mesecu juliju pridobil 1,31% in zaključil pri vrednosti 2.980,38 točk, Dow Jones Industrials je pridobil 0,99% in zaključil trgovanje pri vrednosti 26.861,27 točkah, Nasdaq pa pri 7.848.78 točkah, kar je pomenilo 2,32% mesečno rast.