Investicijske sklade, v katerih tudi sami nastopamo kot veliki vlagatelji, uspešno upravljamo že več kot 30 let. Naš prvi sklad je bil ustanovljen leta 1994. Od takrat pa vse do danes smo prejeli kar nekaj nagrad in priznanj na področju upravljanja vzajemnih skladov v Sloveniji.

Upravljamo pet podskladov, kateri so del Krovnega sklada PSP. Ponujamo nabor skladov, primernih za različne profile tveganj, časovne in investicijske horizonte ter ekonomske situacije. Namenjeni so različnim tipom vlagateljev in tržnih razmer z enostavno možnostjo prehajanja med skladi, kadar si vlagatelji to želijo. 

Naša glavna prednost je izkušenost naših strokovnjakov za upravljanje, kateri imajo v povprečju 20 let izkušenj na področju upravljanja skladov. Zaradi tega ste lahko prepričani, da bodo vaša sredstva naložena čim bolj donosno in varno.

V Primorskih skladih smo se zavezali k uresničevanju sledečih dolgoročnih ciljev:

 

• trajnostna rast sredstev v upravljanju,

 

• učinkovito in strokovno upravljanje z zbranimi sredstvi,

 

• ohraniti zaupanje vlagateljev,

 

• uspešno poslovanje in rast družbe.

 

 

Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki ga upravljajo naložbeni strokovnjaki družbe za upravljanje.
Pravne in fizične osebe naložijo svoj denar na račun vzajemnega sklada. S tako zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji: domače in tuje delnice, obveznice, zakladne menice in drugi vrednostni papirji.

 

 

Bistvena lastnost krovnega sklada je, da je sestavljen iz več podskladov. Za posamezni podsklad ne veljajo ločena pravila upravljanja, temveč so posebnosti posameznih podskladov določene v pravilih upravljanja krovnega sklada. Preoblikovanje v podsklade ne vpliva na vrednost enote premoženja in ne na vplačila investicijskih kuponov. Vzajemni skladi, ki so se preoblikovali v podsklade Krovnega sklada PSP, ohranjajo dosedanjo naložbeno politiko in stopnjo tveganja.

 

 

Za naše vlagatelje je glavna prednost krovnega sklada neobdavčen prehod med podskladi v okviru Krovnega sklada PSP. Do ustanovitve krovnega sklada, se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se bo plačal ob končni prodaji enot premoženja podsklada.

Krovni skladi s svojo fleksibilnostjo prinašajo določene prednosti predvsem v kriznih časih. Naš portfelj lahko tako prilagodimo dogajanju na borznih trgih in naložena sredstva, po potrebi, prenesemo iz tveganih delniških podskladov v manj tvegane obvezniške podsklade.

Prednost ustanovitve krovnega sklada vidimo tudi v možnosti poenostavljenega ustanavljanja novih podskladov in tako v večji izbiri podskladov z različno naložbeno politiko. Vsak vlagatelj si lahko izbere več podskladov z različno naložbeno politiko in tako razporedi tveganje, ki ga je pripravljen sprejeti.

 

 

Družba za upravljanje (DZU) je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. DZU upravlja vzajemne sklade in investicijske družbe. Za svoje storitve je upravičena do upravljalske provizije.

 

 

Prednosti varčevanja v vzajemnih skladih:

 

• Ker sredstva niso vezana, jih lahko dvignete kadarkoli.

 

• Varčujete lahko po svojih zmožnostih.

 

• Za varnost premoženja je dobro poskrbljeno: sredstva so razpršeno naložena v različne vrednostne papirje.

 

• Vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, to zanj opravljajo usposobljeni strokovnjaki.

 

• Vlagatelj lahko vsak trenutek izračuna vrednost svoje vloge.

 

 

Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želite sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi, temveč to prepuščate strokovnjakom.

 

 

Denar svojih vlagateljev vzajemni sklad nalaga v domače in tuje vrednostne papirje ter bančne depozite. Naložbena politika (in s tem tudi pričakovana stopnja tveganja) vsakega vzajemnega sklada je natančno določena v njegovem prospektu in pravilih.

 

Sredstva, naložena v vzajemni sklad, so varna. Naložena so v različne naložbe in prav razpršitev sredstev v različne vrednostne papirje zmanjšuje tveganje vlagatelja. Poslovanje družb za upravljanje nadzirajo Agencija za trg vrednostnih papirjev, banka skrbnica vzajemnega sklada ter neodvisni revizorji.

 

 

Vrednost enote premoženja (VEP) ali vrednost točke izračunamo tako, da delimo čisto vrednost sredstev sklada na ta dan s številom vseh enot v obtoku na isti dan. Čista vrednost sredstev sklada na določen dan je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada na ta dan.

 

 

Čisti dobiček, ki ga ustvari vzajemni sklad, se dnevno pripisuje k VEP. Vlagatelj ustvarjeni dobiček realizira ob prodaji investicijskega kupona v obliki kapitalskega dobička zaradi povečanega VEP vzajemnega sklada.

 

 

Podskladi Krovnega sklada PSP:

 

PSP PIKA - mešani defenzivni sklad - Evropa ima konservativno investicijsko politiko. Obdobje nalaganja v PSP PIKO je lahko relativno kratko, priporočamo najmanj 3 leta.

 

PSP ŽIVA - delniški sklad in PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov sta glede na pričakovano višino donosa bolj tvegani naložbi. Vrednost VEP delniških skladov v povprečju bolj niha, a praviloma dolgoročno prinašajo večje donose. Priporočljiva doba nalaganja v PSP ŽIVO in PSP MODRO LINIJO je najmanj 5 let.

 

PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov, katerega naložbe so usmerjene predvsem v tiste ciljne investicijske sklade, ki nalagajo pretežno v lastniške vrednostne papirje, kar za vlagatelja pomeni prevzemanje višjega tveganja ob pričakovanih višjih donosih. Priporočljiva doba nalaganja v PSP OPTIMO je najmanj 5 let.

 

FT QUANT je opredeljen kot mešani fleksibilni globalni sklad, ki s kvantitativnimi metodami izbire naložb stremi k popolni fleksibilnosti in ustvarjanju absolutnega donosa. Sklad ima sredstva naložena glede na trenutno tveganost globalnega okolja in se torej premika med varnimi in tveganimi vrstami naložb. Primeren je za vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti visoko tveganje in svoje naložbe ne nameravajo unovčiti v obdobju krajšem od treh let.

 

Z razporeditvijo sredstev med podskladi si lahko sami izbirate stopnjo tveganja, ki vam najbolj ustreza.

 

 

Pred pristopom k pravilom upravljanja krovnega sklada oziroma vzajemnega sklada vlagatelj brezplačno prejme izvod dokumenta s ključnimi informacijami za vlagatelja, na zahtevo pa tudi prospekt z vključenimi pravili upravljanja ter revidirano letno oziroma polletno poročilo krovnega sklada oziroma vzajemnega sklada (v fizični ali elektronski obliki) ter nato izpolni pristopno izjavo in druge obrazce za pridobitev zahtevanih podatkov.

 

K varčevanju v posamezni podsklad krovnega sklada ali vzajemni sklad pristopite tako, da s kvalificiranim digitalnim potrdilom opravite registracijo v aplikaciji Moj pristan ali pa se osebno oglasite na vpisnih mestih, ki po pooblastilu Primorskih skladov sprejemajo pristopne izjave. Na vpisnem mestu bodo opravili zakonsko predpisano identifikacijo ter izpolnili vašo pristopno izjavo. Ob pristopu v podsklad se lahko odločite za občasna nakazila ali za redna mesečna nakazila:

 

Fizične osebe

1. Veljaven osebni dokument
2. Davčno številko
3. Številko transakcijskega računa
4.  

Pravne osebe

1. Izpis iz sodnega registra, ki ni starejši od treh mesecev
2. Identifikacijsko številko pravne osebe
3. Matično številko pravne oseba
4. Številko transakcijskega računa pravne osebe
5. Osebni dokument zakonitega zastopnika
6. Davčno številko zakonitega zastopnika

 

 

Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva izplačilo investicijskega kupona sklada in sicer delno ali v celoti. Pri enkratnem izplačilu se imetniku investicijskega kupona odkupujejo enote premoženja sklada po neznani vrednosti. Zahtevek za izplačilo prejet na določen obračunski dan se preračuna v enote premoženja po VEP izračunani na naslednji obračunski dan. Pri obročnem izplačevanju se odkupna vrednost premoženja ugotovi en delovni dan pred dnevom izplačila.

 

Vlagatelj, ki želi izstopiti, lahko pridobi obrazec za izplačilo sredstev na način, da nas kontaktira, v kolikor so njegovi osebni podatki ostali enaki kot so bili navedeni na njegovi pristopni izjavi, sicer se mora zglasiti na sedežu družbe Primorski skladi ali na enem izmed naših vpisnih mest.

 

Vlagatelj z investicijskimi kuponi iz naslova lastninskih certifikatov in nakupov delnic Modre linije pred preoblikovanjem v vzajemni sklad se mora pri prvi prodaji osebno zglasiti na sedežu DZU Primorski skladi ali na enem izmed naših vpisnih mest.

 

Vlagatelju izplačamo privarčevana sredstva najkasneje v roku petih delovnih dni od prejema popolno izpolnjenega obrazca - zahteve za izplačilo, razen pri podskladu FT Quant, najkasneje v roku 7 delovnih dni od prejema popolno izpolnjenega obrazca - zahteve za izplačilo.

 

 

PRAVNE OSEBE - REZIDENTI

 

Dohodki pravnih oseb so obdavčeni v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDDPO-2). S 1.1.2017 znaša stopnja davka na ustvarjeni davčno priznani dobiček 19 %.

 

Vsi vlagatelji, pravne osebe – rezidenti so dolžni davčno priznani dobiček ugotavljati na podlagi prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v skladu z zakoni in računovodskimi standardi, pri čemer so dolžni upoštevati posebnosti, kot jih določa ZDDPO-2. Posebna pravila se nanašajo predvsem na spremembe računovodskih usmeritev, popravke napak in prevrednotenja.

 

 

FIZIČNE OSEBE - REZIDENTI

 

Investicijski kupon podsklada oziroma vzajemnega sklada se v skladu s 93. členom Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDoh-2) šteje za kapital, tako da je v primeru odsvojitve (unovčenja, prodaje) investicijskega kupona oziroma likvidacije posameznega podsklada oziroma vzajemnega sklada vlagatelj obdavčen v okviru pravil o dobičku iz kapitala po ZDoh-2.

 

Za obdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona po 94. členu ZDoh-2 se šteje unovčenje oziroma prodaja investicijskega kupona podsklada oziroma vzajemnega sklada in izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije posameznega podsklada oziroma vzajemnega sklada.

Za neobdavčljivo odsvojitev investicijskega kupona se po 95. členu ZDoh-2 štejeta predvsem:

 

• prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe;
• prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

 

Oprostitev plačila dohodnine ob odsvojitvi investicijskih kuponov v skladu s 528. členom ZISDU-3 velja za imetnike, ki so investicijske kupone podsklada pridobili:

• z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov,
• z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje,

če so bili zamenjani investicijski kuponi obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada v osnovi pridobljeni z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad in pod pogojem, da je imetnik delnice pooblaščene investicijske družbe pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij.

 

Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi.

 

Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov (torej zmnožek števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja). V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila.

 

Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada.

Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon podsklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006.

 

Če je vlagatelj investicijski kupon pridobil pred uvedbo evra, se vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve investicijskega kupona oziroma 1. januarja 2006, kadar se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na ta dan.

 

Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

 

• seštevka 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona in 1 % od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi, ali
• pozitivne razlike med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi.

 

Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi negativna ali enaka nič, se normirani stroški iz prejšnjega odstavka ne upoštevajo.

 

Od tako ugotovljene davčne osnove se za odsvojitve izračuna in plača dohodnina po stopnji 25 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih:

• petih letih imetništva investicijskega kupona: 20 %,
• desetih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %.

 

Po petnajstih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala. 

 

Vlagatelj se lahko za davčna leta od vključno 2022 dalje odloči za vključitev dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo, tako da se njegovi dohodki iz kapitala obdavčijo skupaj z vsemi dohodki, ki se vštevajo v davčno letno osnovo, po progresivnih davčnih stopnjah (dohodninska lestvica) in ob upoštevanju davčnih olajšav. Zavezanec mora o svoji izbiri na predpisan način seznaniti davčni organ.

 

Investicijski kuponi podsklada oziroma vzajemnega sklada se vodijo po metodi zaporednih cen (FIFO), po kateri se kot vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi šteje vrednost investicijskega kupona, ki je najprej pridobljen.

 

Za investicijske kupone podsklada pridobljene z zamenjavo za investicijske kupone vzajemnega sklada, ki je nastal z zamenjavo delnic pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v postopku obveznega preoblikovanja te družbe v vzajemni sklad, ali v postopku obvezne oddelitve dela sredstev te družbe v vzajemni sklad, kadar je imetnik te delnice pridobil v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij, se šteje, da so bili pridobljeni:

 

• na dan oblikovanja krovnega sklada, če je krovni sklad nastal z oblikovanjem iz obstoječih vzajemnih skladov,
• na dan oblikovanja podsklada že obstoječega krovnega sklada, če se obstoječi vzajemni sklad preoblikuje v podsklad že obstoječega krovnega sklada,
• na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, če je bilo na novoustanovljeni ali obstoječi podsklad krovnega sklada preneseno premoženje vzajemnih skladov oziroma podskladov krovnega sklada,
• na dan prenosa podskladov, če so bili podskladi krovnega sklada preneseni v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

 

Dohodnino od dobička iz kapitala ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, ki jo je treba vložiti do 28. februarja za preteklo leto, in v kateri zavezanec napove vse odsvojitve kapitala v enem letu (razen nepremičnin). V tako napovedan dohodek se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala, pri čemer se zavezancu ne prizna izguba pri odsvojitvi kapitala, če je zavezanec v roku 30 dni pred ali po odsvojitvi pridobil vsebinsko istovrstni nadomestni kapital. Izguba se ne prizna tudi v primeru, če je tako odsvojen kapital pridobila z zavezancem povezana oseba.

 

Davčni organ izda odločbo o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto. Tako odmerjena dohodnina od dobička iz kapitala je dokončna.

 

Če se vlagatelj odloči za vštevanje dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo (z uveljavljanjem davčnih olajšav in obdavčitvijo po progresivni dohodninski lestvici), to uveljavlja bodisi z vložitvijo ugovora zoper informativni izračun dohodnine bodisi z vložitvijo napovedi za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil vročen do roka za vročitev informativnega izračuna, že izračunana dohodnina od dohodkov iz kapitala pa se šteje za akontacijo dohodnine.

 

 

PRAVNE ALI FIZIČNE OSEBE - NEREZIDENTI

 

Fizična oseba – nerezident ne plačuje dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo investicijskih kuponov.

Vlagatelji, ki so fizične osebe – nerezidenti, morajo v zvezi z obdavčitvijo naložbe v investicijski kupon podsklada oziroma vzajemnega sklada poleg posebnih določb (za rezidente in nerezidente) ZDoh-2 upoštevati tudi davčne predpise, ki zanje veljajo v drugih državah, v katerih so davčni zavezanci (praviloma v državah prebivališča).

 

Vlagatelji, ki so pravne osebe – nerezidenti, morajo upoštevati davčne predpise, ki zanje veljajo v državah, v katerih so davčni zavezanci. Za vlagatelje, ki so pravne osebe – nerezidenti in imajo naložbo v investicijske kupone podsklada oziroma vzajemnega sklada preko poslovne enote v Sloveniji, veljajo v zvezi s to poslovno enoto enaka pravila, kot veljajo za pravne osebe – rezidente.

 

Družba za upravljanje je dolžna v skladu z 255.b členom Zakona o davčnem postopku izvajati postopke dolžne skrbnosti za identificiranje računov nerezidentov, zbirati informacije o teh računih ter jih letno sporočati pristojnemu organu. Vlagatelji nerezidenti so družbi za upravljanje dolžni razkriti podatke, ki tej mogočajo ugotoviti, kje je vlagatelj rezident za davčne namene. Informacije o vlagatelju in o računu se letno posredujejo Finančni upravi Republike Slovenije in se izmenjajo s pristojnim organom države, v kateri je vlagatelj rezident za davčne namene, v skladu s Standardom avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja.

 

 

PREHAJANJE MED PODKLADI ISTEGA KROVNEGA SKLADA

 

Pri zamenjavi investicijskega kupona podsklada za investicijski kupon drugega podsklada istega krovnega sklada se uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, v delu, v katerem se investicijski kupon unovči za poravnavo stroškov prehoda med podskladi, pa davčna obveznost ne nastopi.

 

V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se:

• za čas pridobitve investicijskega kupona šteje datum, ko so bili pridobljeni prvi zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu z pravili ZDoh-2,
• za nabavno vrednost šteje nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2.

 

Za zavezance, za katere je v zvezi z zamenjanimi investicijskimi kuponi veljala oprostitev plačila dohodnine v skladu s 528. členom ZISDU-3, ta oprostitev velja tudi v zvezi z investicijskimi kuponi, pridobljenimi v postopku zamenjave v okviru prehajanja med podskladi istega krovnega sklada.

 

V kolikor družba za upravljanje ne razpolaga s podatki iz drugega odstavka tega naslova, je pri zamenjavi ali unovčenju takih investicijskih kuponov dolžna od imetnika zahtevati dokazila o dejanskem času pridobitve in nabavni vrednosti oziroma o načinu pridobitve prvega investicijskega kupona.

 

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Finančni upravi Republike Slovenije priglasi družba za upravljanje, ki upravlja krovni sklad. Družba za upravljanje je dolžna zavezance v 15 dneh po zamenjavi investicijskih kuponov pisno obvestiti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti.

 

 

PREOBLIKOVANJE PODSKLADA

 

Ob zamenjavi investicijskih kuponov prenosnega podsklada za investicijske kupone prevzemnega podsklada, ki se opravi v okviru združitve podskladov, zavezanec lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti.

 

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti se lahko uveljavlja tudi pri zamenjavi investicijskih kuponov obstoječih vzajemnih skladov z investicijskimi kuponi podskladov krovnega sklada, ki se opravi v okviru oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov in pri zamenjavi investicijskih kuponov podsklada krovnega sklada z investicijskimi kuponi podsklada drugega krovnega sklada, ki se opravi v okviru vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

 

V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se:

• za čas pridobitve investicijskega kupona šteje datum, ko so bili pridobljeni zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu z pravili ZDoh-2,
• za nabavno vrednost šteje nabavna vrednost zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2.

 

Za zavezance, za katere je v zvezi z zamenjanimi investicijskimi kuponi podsklada veljala oprostitev plačila dohodnine v skladu s 528. členom ZISDU-3, ta oprostitev velja tudi v zvezi z investicijskimi kuponi, pridobljenimi v postopku zamenjave investicijskih kuponov v okviru združitve podskladov, oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov in vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

 

V kolikor družba za upravljanje ne razpolaga s podatki iz drugega odstavka tega naslova, je pri zamenjavi takih investicijskih kuponov dolžna od imetnika zahtevati dokazila o dejanskem času pridobitve in nabavni vrednosti oziroma o načinu pridobitve investicijskega kupona.

 

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Finančni upravi Republike Slovenije priglasi družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni podsklad, ki o tem v 15 dneh pisno obvesti zavezance, posredovati pa jim mora tudi vse podatke, ki jih potrebujejo za ugotavljanje svojih davčnih obveznosti.

 

 

OBDAVČITEV V PRIMERU ZDRUŽITVE VZAJEMNIH SKLADOV IN OBLIKOVANJA KROVNIH SKLADOV IZ OBSTOJEČIH VZAJEMNIH SKLADOV

 

Ob zamenjavi investicijskih kuponov vzajemnega sklada za investicijske kupone drugih vzajemnih skladov v okviru združitve vzajemnih skladov in oblikovanja krovnih skladov iz obstoječih vzajemnih skladov, če družba za upravljanje razpolaga s podatki o času pridobitve in nabavni vrednosti vseh investicijskih kuponov, zavezanec lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti.

 

V primeru uveljavitve odloga ugotavljanja davčne obveznosti se le-ta ugotavlja šele ob prvi naslednji obdavčljivi odsvojitvi investicijskih kuponov, pri čemer se:

 

• za čas pridobitve investicijskega kupona šteje datum, ko so bili pridobljeni prvi zamenjani investicijski kuponi, ugotovljen v skladu s pravili ZDoh-2;
• za nabavno vrednost šteje nabavna vrednost prvih zamenjanih investicijskih kuponov, ugotovljena v skladu s pravili ZDoh-2.

 

Za zavezance, za katere je v zvezi z zamenjanimi investicijskimi kuponi vzajemnega sklada v primeru unovčitve/izplačila veljala oprostitev plačila dohodnine v skladu s 96. členom ZDoh-2, ta oprostitev velja tudi v zvezi z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada, pridobljenimi v postopku zamenjave, če družba za upravljanje razpolaga s podatki o tem, da je imetnik investicijske kupone pridobil na tak način.

 

V kolikor družba za upravljanje ne razpolaga s podatki iz tretjega odstavka te podtočke, je pri zamenjavi takih investicijskih kuponov dolžna od imetnika zahtevati dokazila o dejanskem času pridobitve in nabavni vrednosti oziroma o načinu pridobitve investicijskega kupona.

 

Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Finančni upravi Republike Slovenije priglasi družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni (krovni) vzajemni sklad, ki o tem v 15 dneh pisno obvesti zavezance, posredovati pa jim mora tudi vse podatke, ki jih zavezanci potrebujejo za ugotavljanje svojih davčnih obveznosti.

 

 

 

Pri prenosu enot premoženja podskladov krovnega sklada ali vzajemnih skladov iz računa zapustnika na račun dediča nam je potrebno dostaviti pravnomočni sklep o dedovanju.

Dedič, ki še ni vlagatelj podsklada oziroma vzajemnega sklada, mora pred prenosom enot premoženja pristopiti k pravilom upravljanja krovnega sklada oziroma vzajemnega sklada, kar opravi z osebno navzočnostjo na našem sedežu ali na enem izmed naših vpisnih mestih.

Preknjižbo opravimo po veljavnem ceniku.Po prenosu enot premoženja podskladov krovnega sklada ali vzajemnih skladov dediču pošljemo izpis stanja točk.

 

 

Investicijski skladi se v osnovi delijo v:

 

• odprte investicijske sklade

 

• zaprte investicijske sklade

 

Vzajemni sklad ni pravna oseba, ampak je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje. Je odprta oblika investicijskega sklada, kar pomeni, da lastnik investicijskega kupona lahko kupon kadarkoli proda vzajemnemu skladu in na ta način izstopi iz sklada. Vzajemni skladi izdajajo investicijske kupone ob vsakokratnem novem vplačilu denarja in jih zmanjšujejo ob vsakokratnem izplačilu.

 

Investicijska družba je posebna vrsta sklada, ki je organizirana kot delniška družba. Gre za zaprto obliko investicijskega sklada, kar pomeni, da delnic ni moč prodati nazaj investicijski družbi. Delnice se lahko prodajo le na sekundarnem trgu po tržni ceni, ki se oblikuje na osnovi ponudbe in povpraševanja po delnici na prostem trgu.