Na podlagi 71. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, s spremembami in dopolnitvami) je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, Koper, dne 24.4.2018, sprejela naslednji

 

PRAVILNIK O IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV

 

Uvod

 

1. člen

Ta pravilnik določa izvensodno reševanje sporov med družbo Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba), in vlagatelji v investicijske sklade, ki jih upravlja družba, oziroma neprofesionalnimi strankami, s katerimi je oziroma bo v pogodbenem razmerju v zvezi s storitvami gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožnimi storitvami, na drugi strani.

2. člen

Družba zagotavlja izvensodno reševanje domačih in čezmejnih sporov med družbo in vlagatelji v investicijske sklade preko Arbitraže Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov – GIZ (v nadaljevanju: Arbitraža), na naslovu Čufarjeva 5, Ljubljana, tel. + 386 1 430 49 18, elektronski naslov: arbitraza@zdu-giz.si.

 

Seznanitev s pravili izvensodnega reševanja sporov

 

3. člen

Način in postopek odločanja Arbitraže so določeni  v Pravilih Arbitraže, ki so priloga in sestavni del tega pravilnika ter objavljena na internetni strani Arbitraže (www.zdu-giz.si/arbitraza/), kjer so na voljo vse informacije v zvezi z načinom in postopkom izvensodnega reševanja sporov.

4. člen

Družba vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja, oziroma neprofesionalne stranke, s katerimi bo sklenila pogodbo o gospodarjenju s finančnimi instrumenti in pomožnimi storitvami, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe, ki jo je družba pooblastila za opravljanje posamezne storitve oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, seznani z vsemi elementi izvensodnega reševanja sporov.

 

Končne določbe

 

Ta dokument velja od 30.4.2018.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., KOPER
Dušan Jereb, predsednik uprave
Lučo Benčić, član uprave

 

 

Na podlagi 70. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. l. RS, št. 31/15, s spremembami in dopolnitvami) in 14. člena Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Ur. l. RS, št. 31/17, s spremembami in dopolnitvami) je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, Koper, dne 27.6.2024, sprejela naslednji

 

PRAVILNIK O REŠEVANJU PRITOŽB VLAGATELJEV

 

Splošne določbe

 

1. člen
Vsebina pravilnika

 

Ta pravilnik določa postopek reševanja pritožb vlagateljev investicijskih skladov, v upravljanju družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: vlagatelji), na eni strani in družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba) oziroma osebami, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov (v nadaljevanju: pogodbeni tržniki), na drugi strani. 

Postopek reševanja pritožb vlagateljev zajema:

 

• interni pritožbeni postopek in

 

• izvensodno reševanje sporov.

 

Vsi spori med vlagatelji in družbo oziroma osebami, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov, se najprej rešujejo v internem pritožbenem postopku. 

 

Stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo družbe, izdano v internem pritožbenem postopku, oziroma o njeni pritožbi v okviru internega pritožbenega postopka ni bilo odločeno v rokih iz tega pravilnika, lahko sprožii postopek za izvensodno reševanje sporov.

 

Interni pritožbeni postopek

 

2. člen
Načela internega pritožbenega postopka

 

(1) Pritožbe vseh vlagateljev se obravnavajo po načelu:

 

• enakopravnega obravnavanja vlagateljev,

 

• preprečevanja nasprotja interesov,

 

• pravičnosti in poštenosti,

 

• zakonitosti in strokovnosti,

 

• zaupnosti in varstva osebnih podatkov,

 

• učinkovitosti in hitrosti.

 

(2) Pritožbe se obravnavajo po časovnem vrstnem redu njihovega prejema (kronološkem zaporedju).

(3) Vsaka pritožba se označi z datumom prejema. 

(4) Vlagatelj vloži pritožbo brezplačno in najpozneje v 30 dneh od nastanka dogodka. 

(5) Pisno pritožbo mora vlagatelj poslati v pisni obliki na naslov družbe: Primorski skladi, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper (v nadaljevanju: pisna pritožba).  

(6) Elektronsko pritožbo mora vlagatelj posredovati po elektronski pošti na naslov: info@primorski-skladi.si (v nadaljevanju: e-naslov ter elektronska pritožba).

(7) Ustno pritožbo lahko vlagatelj poda le osebno na sedežu družbe pri pristojni osebi – vodji trženja. Pristojna oseba takšno pritožbo zapiše, označi z datumom, vlagatelj pa jo podpiše, s čimer vlagatelj potrjuje vsebino zapisane pritožbe (v nadaljevanju: ustna pritožba).

(8) Pritožba mora vsebovati ime in priimek, naslov, pritožbeni razlog in podpis vlagatelja.

(9) Pisna pritožba se šteje za prejeto z dnem, ko ta prispe na sedež družbe.

(10) Elektronska pritožba se šteje za prejeto isti dan, kot je bila odposlana, če le-ta prispe na e-naslov v e-nabiralnik družbe do 16. ure istega dne. Elektronske pritožbe, ki prispejo na e-naslov v e-nabiralnik družbe po 16. uri posameznega dne, se štejejo za prejete naslednji delovni dan.

(11) Ustna pritožba se šteje za prejeto z dnem, ko jo vlagatelj skladno z določbami tega pravilnika poda osebno pri pristojni osebi – vodji trženja na sedežu družbe.

(12) Vsaka pritožba, ki vsebuje odškodninski zahtevek vlagatelja, mora biti podana v pisni obliki.

(13) Družba omogoča vlagatelju vložitev pritožbe v slovenskem jeziku, v primeru, ko se enote investicijskih skladov tržijo v državah članicah, omogoča družba vložitev pritožbe v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države, kjer so enote investicijskih skladov predmet trženja.

(14) Pritožba je prepozna, če je vložena po preteku roka, kot ga določa ta pravilnik za vložitev pritožbe.

(15) Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

(16) Pritožba je neustrezno vložena, če ni podana v skladu s tem pravilnikom.

(17) Prepoznih, nedovoljenih ali neustrezno podanih pritožb družba ni dolžna obravnavati.

(18) Pritožba se šteje za popolno, če je bila v pisni obliki poslana na sedež družbe, v elektronski obliki na e-naslov ali je bila prejeta ustno na sedežu družbe pri pristojni osebi – vodji trženja. Popolna pritožba mora vsebovati podatke iz 8. odstavka tega člena, pri tem pa ne sme biti prepozna, nedovoljena ali neustrezno vložena.

 

3. člen
Interni pritožbeni postopek

 

(1) Po prejemu pritožbe vodja trženja najprej preveri, ali prejeta vloga predstavlja pritožbo v smislu tega pravilnika. Če ni tako, pritožbeni postopek ustavi, vlogo zavrže in o tem obvesti vlagatelja.

(2) Če vodja trženja ugotovi, da gre za pritožbo v smislu tega pravilnika, sproži postopek preiskave dejstev in okoliščin za potrebe ugotovitve utemeljenosti pritožbenega razloga. Vsi zaposleni in pogodbeni tržniki so dolžni posredovati dokazila in pojasniti okoliščine v zvezi s pritožbenim razlogom.

(3) Vodja trženja o vsaki pritožbi v smislu tega pravilnika obvesti upravo družbe, ki je pristojna za reševanje pritožb. Uprava družbe je pri reševanju pritožb samostojna in neodvisna. Odgovor na pritožbo podpiše uprava družbe.

(4) Če je pritožba nepopolna, je družba v 15 dneh po prejetju pritožbe dolžna pozvati vlagatelja, da pritožbo dopolni. Če vlagatelj v 15 dneh po pozivu s strani družbe ne poda popolne pritožbe skladno z navodili za dopolnitev, se pritožbo zavrže.

(5) Družba pošlje vlagatelju v roku 30 dni od prejema pritožbe pisni odgovor s priporočeno pošto na naslov, ki je naveden na pristopni izjavi oziroma na elektronski poštni naslov, če ga je vlagatelj za namen medsebojnega poslovanja posredoval in če soglaša, da želi prejemati obvestila na ta način. Odgovor družbe vlagatelju je sestavljen iz ugotovitve dejanskega stanja, predlagane rešitve spora ter pravnega pouka vlagatelju o možnosti izvensodnega reševanja sporov. Če navedeni rok poteče, vlagatelj pa odgovora ni prejel, se šteje, da je pritožba neutemeljena.

(6) Vlagatelju se na njegovo zahtevo in brezplačno omogoči vpogled v dokumentacijo in informacije v zvezi z njegovo pritožbo na sedežu družbe osebno, razen če zakonodaja in drugi interni akti družbe to prepovedujejo. Vlagatelju se izjemoma in na podlagi pisnega sklepa uprave družbe izroči fotokopije pregledane dokumentacije in informacij.

(7) Pritožbam družba lahko v internem pritožbenem postopku: - ugodi v celoti; - ugodi delno in delno zavrne; ali - v celoti zavrne.

(8) Po zaključku pritožbenega postopka vodja trženja odločitev o pritožbi vnese v evidenco pritožb vlagateljev.

 

4. člen
Naloge in pristojnosti družbe v zvezi s pritožbami vlagateljev

 

(1) Obravnava pritožb je v pristojnosti službe za odnose z vlagatelji. Za izvajanje funkcije je zadolžen vodja trženja, ki ima naslednje naloge in pristojnosti:

 

• odloča o tem, ali gre za pritožbo v smislu tega pravilnika;

 

• zbira podatke ter dokumentacijo o pritožbenih zadevah, ki razjasnjujejo okoliščine vzrokov pritožb;

 

• vodi evidenco prejetih pritožb vlagateljev;

 

• posreduje pritožbo upravi družbe, ki je pristojna za reševanje pritožb;

 

• nadzira upoštevanje rokov za odgovor na pritožbo;

 

• skrbi za pošteno, hitro, uspešno in učinkovito obdelavo pritožb;

 

• opozarja upravo družbe na morebitne nepravilnostih pri poslovanju, na katere naleti pri internih pritožbenih postopkih;

 

• izdela poročila za upravo družbe in Agencijo za trg vrednostnih papirjev;

 

• upravi družbe predlaga izboljšave, usmeritve, priporočila za odpravo vzrokov pritožb ter izboljšanje poslovanja nasploh.

 

(2) Družba vodi evidenco prejetih pritožb vlagateljev in ukrepov, sprejetih za njihovo reševanje. Način vodenja in vsebino evidence prejetih pritožb vlagateljev določata Pravilnik o načinu vodenja evidenc in Evidenca dejavnosti obdelav – evidenca pritožb vlagateljev.

(3) Na zahtevo pristojnega organa družba zagotovi dostopnost informacij v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev tudi javnosti in Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Družba Agenciji za trg vrednostnih papirjev poroča o številu prejetih pritožb skupaj s kratkim opisom vzroka za pritožbe ter sprejetih ukrepih v zvezi s prejetimi pritožbami. Vodja trženja posreduje poročilo o prejetih pritožbah vlagateljev vodji službe skladnosti poslovanja s predpisi, ki o prejetih pritožbah vlagateljev poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev v predpisanih rokih.

(4) Družba redno analizira podatke o obdelavi pritožb, s čimer zagotavlja, da se ponavljajoča ali sistemske težave, ter možna pravna in operativna tveganja ugotovijo in odpravijo. Vodja trženja upravi družbe enkrat letno, najkasneje do 31.3., posreduje poročilo o pritožbah vlagateljev v preteklem letu, pri čemer analizira sporna razmerja, kakor tudi njihove pojavne oblike in vzroke za njihov nastanek.

 

5. člen
Seznanitev s pravili internega pritožbenega postopka družbe

 

Družba oziroma osebe, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov, so dolžne vlagatelja ob pristopu k pravilom upravljanja krovnega sklada seznaniti z vsebino tega pravilnika.

 

Ta pravilnik je vlagateljem in bodočim vlagateljem dostopen na spletni strani družbe www.primorski-skladi.si, na vseh pooblaščenih vpisnih mestih in na sedežu družbe Primorski skladi, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper. O obstoju tega pravilnika so vlagatelji seznanjeni tudi preko prospekta krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, ki je objavljen na spletni strani družbe www.primorski-skladi.si.

 

Izvensodno reševanje sporov

 

6. člen
Elementi sheme izvensodnega reševanja sporov

 

Vsi spori med vlagatelji in družbo oziroma osebami, ki jih je družba pooblastila za trženje enot investicijskih kuponov, ki jih ne bo mogoče rešiti v internem pritožbenem postopku, se bodo reševali pred arbitražo v skladu z določbami internega Pravilnika o izvensodnem reševanju sporov.

 

Za izvensodno reševanje sporov je pristojna Arbitraža Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov - GIZ, na naslovu Čufarjeva 5, Ljubljana.

V kolikor vlagatelj sproži postopek pred Arbitražo, se stroški postopka obračunajo v skladu z njeno veljavno tarifo.

 

Končne določbe

 

Ta dokument velja od 28.6.2024.

 

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o reševanju pritožb vlagateljev, z dne 30.6.2021.

 

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., KOPER
Lučo Benčić, predsednik uprave
Mitja Madon, član uprave

 

 

Na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, spremembami in dopolnitvami) in 79. člena Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/17; s spremembami in dopolnitvami) je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba), Pristaniška 12, Koper, dne 23.6.2020, sprejela naslednjo

 

POLITIKO IZVRŠEVANJA ODLOČITEV ZA TRGOVANJE

 

1. člen

Politika izvrševanja odločitev za trgovanje (v nadaljevanju: Politika) je dokument, s katerim so določena pravila, na podlagi katerih družba Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba) izvaja ureditev, ki ji omogoča izvršitev naročil za trgovanje pod pogoji, ki so za investicijski sklad najugodnejši.

2. člen

Družba mora pri izvrševanju naročil za trgovanje opraviti vse razumne ukrepe, da se naročilo izvrši pod pogoji, ki so za investicijski sklad najugodnejši, ob upoštevanju dejavnikov, ki so pomembni za izvršitev naročila ter ob upoštevanju njihovega sorazmernega pomena.

Dejavniki, pomembni za presojo izvrševanja naročil pod najugodnejšimi pogoji so:

 

• cena,

 

• stroški,

 

• hitrost,

 

• verjetnost sklenitve in poravnave posla,

 

• druge okoliščine, pomembne za izvršitev naročila.

 

 

Družba pri določitvi sorazmernega pomena dejavnikov pri izvrševanju naročil upošteva tudi naslednje kriterije:

 

• značilnosti naročila,

 

• vrednost naročila,

 

• značilnosti finančnih instrumentov, ki so predmet naročila in

 

• značilnosti izvedbenih mest, na katera je poslano naročilo.

 

Pri izvrševanju naročil družba praviloma upošteva dejavnike po pomembnosti od najpomembnejšega do najmanj pomembnega v vrstnem redu, kot so navedeni v drugem odstavku tega člena. Družba lahko spremeni relativno pomembnost posameznega dejavnika, če oceni, da je drugačen vrstni red ugodnejši za investicijski sklad, glede na kriterije iz tretjega odstavka tega člena.

3. člen

Ta politika velja za vse podsklade krovnega sklada in vzajemne sklade, v upravljanju družbe. Uporablja se za vse finančne instrumente navedene v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in v prospektu z vključenimi pravili upravljanja posameznega vzajemnega sklada, pod naslovom Dopustne naložbe.

 

4. člen

Družba ne izvršuje naročil v imenu in za račun investicijskih skladov sama, temveč jih daje v izvrševanje borznoposredniškim družbam in bankam, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o borznem posredovanju.

Dana naročila se izvršijo na organiziranih trgih navedenih v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in v prospektu z vključenimi pravili upravljanja posameznega vzajemnega sklada, pod naslovom Seznam organiziranih trgov.

 

5. člen

Družba ne bo združevala naročil za trgovanje za več investicijskih skladov, ampak bo naročila dajala za vsak investicijski sklad posebej.

Družba bo kljub temu, da ne bo združevala naročil več investicijskih skladov med seboj (naročila za skupni račun), uporabljala naslednje smernice za vrstni red podajanja naročil v trgovanje v primeru istosmernih naročil za isti finančni instrument:

 

• Likvidnostna situacija: investicijski sklad, ki prodaja naložbo z namenom zagotavljanja zadostnega obsega denarnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti, ima prednost pred ostalimi investicijskimi skladi.

 

• Zakonske in omejitve iz pravil upravljanja: investicijski sklad, pri katerem bi neizvršitev ali delna izvršitev posla lahko povzročila neizpolnjevanje omejitev iz pravil upravljanja in/ali zakonskih omejitev, ima prednost pred ostalimi investicijskimi skladi.

 

• Delež ciljne pozicije oz. naložbe: prednost ima investicijski sklad z večjo ciljno oz. nezapolnjeno pozicijo, s čimer se zagotavlja pošteno zastopanje interesov vlagateljev v posameznem investicijskem skladu po načelu pro-rata.

 

• Izogibanje prekomernim transakcijskim stroškom: v kolikor je glede na pretekli obseg prometa, globino trga in izkušnje mogoče oceniti, da bo določeno naročilo povzročilo sklenitev večine poslov na trgu v trgovalnem dnevu, se dodatno naročilo za drugi investicijski sklad ne poda, če bi bili s tem investicijskemu skladu povzročeni neracionalno visoki stroški.

 

• Druge naložbene priložnosti: investicijski sklad, ki nima druge možnosti za dosego naložbenega cilja, ima prednost pred drugimi investicijskimi skladi.

 

• Naložbeni cilji, strategija in naložbena politika posameznega sklada: investicijski sklad, pri katerem bi neizvršitev ali delna izvršitev posla lahko povzročila večje tveganje kot je značilno za investicijski sklad glede na naložbeno politiko, ima prednost pred ostalimi investicijskimi skladi.

 

6. člen

Naročila družbe v imenu in za račun investicijskih skladov za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov izven organiziranega trga se izvršijo s sklenitvijo ustrezne pogodbe med družbo, ki nastopa v svojem imenu in za račun investicijskega sklada ter tretjo osebo, pri čemer družba ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter predvsem pazi na interese investicijskega sklada.

7. člen

Družba bo redno spremljala učinkovitost izvajanja ureditve izvrševanja naročil zaradi ugotavljanja in po potrebi odpravljanja njihove pomanjkljivosti. Družba bo redno presojala, ali izvedbena mesta, katerim so poslana naročila, omogočajo njihovo izvršitev pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade.

8. člen

Družba bo vsaj enkrat letno preverila politiko izvrševanja odločitev za trgovanje. Ob vsaki spremembi, ki bi lahko bistveno vplivala na zmožnost družbe, da dosega izvršitev naročil pod pogoji, ki so najugodnejši za investicijske sklade, bo družba politiko preverila nemudoma.

9. člen

Družba seznani imetnike enot s to Politiko in morebitnimi spremembami z objavo na uradni spletni strani družbe www.primorski-skladi.si.

Družba lahko dopolnjuje Politiko brez predhodnega obvestila oziroma najave sprememb.

Končne določbe

Ta dokument velja od 3.7.2020.

Z dnem uveljavitve te politike preneha veljati Politika izvrševanja odločitev za trgovanje, sprejeta dne 22.8.2018.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper
Lučo Benčić, predsednik uprave
Mitja Madon, član uprave

 

 

Družba PRIMORSKI SKLADI, Upravljanje z investicijskimi skladi, d.o.o., Koper, ki jo zastopata predsednik uprave Lučo Benčić in član uprave Mitja Madon, na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, spremembami in dopolnitvami) in 73. člena Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/17, s spremembami in dopolnitvami) objavlja naslednji

 

POVZETEK POLITIKE UVELJAVLJANJA GLASOVALNIH PRAVIC

 

Namen povzetka politike uveljavljanja glasovalnih pravic

 

1. člen

Namen povzetka politike je povzeti načela in postopke glasovanja ter udeleževanja na skupščinah družb, katerih delnice imajo investicijski skladi, ki ji upravlja družba Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju: družba) med svojimi naložbami in so podrobno opredeljeni v notranjem aktu Politike uveljavljanja glasovalnih pravic.

 

Načela družbe pri udeležbah na skupščinah

 

2. člen

Družba bo uveljavljala glasovalne pravice, ki izhajajo iz finančnih instrumentov v sredstvih investicijskih skladov, ki jih upravlja, na način, da bo zagotavljala izključno korist teh investicijskih skladov.

3. člen

Družba bo spremljala javno objavljene sklice skupščin ter sprejemala odločitve o udeležbah na skupščinah in o glasovanju na njih. Na posamezno skupščino se bo družba prijavila skladno s pogoji, navedenimi v sklicu.

4. člen

Predstavniki družbe se bodo v imenu investicijskih skladov udeleževali skupščin, na katerih bodo uveljavljali glasovalne pravice v skladu z naložbenimi cilji in naložbeno politiko zadevnega investicijskega sklada, če bo iz sklica skupščine razvidno, da gre za pomembne odločitve.

Uprava družbe se bo praviloma udeležila skupščin sama oziroma bo za glasovanje na skupščinah pooblastila zaposlenega v družbi.

Uprava družbe lahko pooblasti tudi zunanjega pooblaščenca za udeležbo na skupščinah, vendar mora pooblaščenec glasovati skladno z navodili, danih s strani družbe.

Kriteriji za udeležbo na skupščinah

5. člen

Družba se bo udeležila skupščin glede na naslednje kriterije:

 

• izpostavljenost vseh investicijskih skladov, ki jih upravlja, do lastniškega kapitala družbe, katere skupščine se bo udeležila, predstavlja več kot 0,5 % celotnega kapitala te družbe ali

 

• izpostavljenost posameznega investicijskega sklada do lastniškega kapitala družbe, katere skupščine se bo udeležila, predstavlja več kot 3 % vrednosti sredstev posameznega podsklada krovnega sklada oz. posameznega vzajemnega sklada.

 

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko družba sprejme odločitev udeležbe ali neudeležbe na skupščini delničarjev na podlagi presoje predvidenih koristi za vlagatelje v investicijske sklade in drugih pogojev (nezmožnost bistvenega vpliva na izid glasovanja, minimiziranje tveganja neglasovanja o nasprotnih predlogih, nesorazmernost stroškov glede na predvideno korist, idr.). Družba se zaradi stroškovnega vidika praviloma neposredno udeležuje skupščin, ki so v Republiki Sloveniji.

 

Razkritja o glasovanjih na skupščinah

 

6. člen

Na zahtevo vlagatelja v investicijske sklade bo družba brezplačno pojasnila podrobnosti odločitev o glasovanju na skupščinah, sprejetih na podlagi tega pravilnika. Natančne informacije lahko pridobi vlagatelj na sedežu družbe. 

 

Končne določbe

 

7. člen

Povzetek politike je objavljen na uradni spletni strani družbe www.primorski-skladi.si.

V Kopru, dne 7.2.2020

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper
Lučo Benčić, predsednik uprave
Mitja Madon, član uprave

 

 

Na podlagi 317.b člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-ZGD-1-UPB3 s spremembami in dopolnitvami) je uprava družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, Koper, dne 30.9.2021, sprejela naslednjo

 

POLITIKO SODELOVANJA

 

Splošne določbe

Družba za upravljanje Primorski skladi, d.o.o., Koper (v nadaljevanju tudi družba za upravljanje) s sprejemom Politike sodelovanja (v nadaljevanju tudi ta Politika) določa in razkriva politiko sodelovanja v družbah, v katere vlaga v imenu in za račun investicijskih skladov v upravljanju, ki so delničarji teh družb. 

Ta Politika vsebuje opis:

1. vključevanja sodelovanja delničarjev v naložbeno strategijo;
2. spremljanja družb, v katere vlaga družba za upravljanje v imenu in za račun investicijskih skladov v upravljanju, vključno s pomembnimi zadevami, strategijo, finančno in nefinančno uspešnostjo, tveganjem, strukturo osnovnega kapitala, okoljskim in socialnim vplivom ter upravljanjem družb;
3. izmenjave mnenj z organi družbe in nosilci drugih interesov v družbi;
4. uresničevanja pravic delničarjev;
5. sodelovanja z drugimi delničarji družb, v katere vlaga družba za upravljanje v imenu in za račun investicijskih skladov, ter
6. obvladovanja obstoječih in morebitnih nasprotij interesov.
7.  

Vključevanje sodelovanja delničarjev v naložbeno strategijo  

Za izbiro posameznih naložb, ki jih družba za upravljanje vključi v portfelje investicijskih skladov v upravljanju, se uporablja selektiven pristop na podlagi različnih kriterijev, ob upoštevanju naložbene politike posameznega investicijskega sklada v upravljanju. Za ta namen družba za upravljanje uporablja različne strategije ali njihove kombinacije, pri čemer sodelovanja delničarjev ne vključuje. V nekaterih posameznih primerih prodaje sredstev investicijskih skladov družba za upravljanje vključuje skupno nastopanje pri dialogu z izdajateljem z namenom zagotavljanja izključne koristi investicijskih skladov.

Naložbena politika ter naložbeni cilji posameznega investicijskega sklada so vnaprej določeni v prospektu krovnega sklada/vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja. Upravljavec premoženja upravlja premoženje posameznega investicijskega sklada po svoji strokovni presoji v skladu s sprejeto naložbeno strategijo in v okviru predpisanih zakonodajnih omejitev, omejitev iz prospekta krovnega sklada/vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja ter morebitnih dodatnih internih omejitev in pooblastil, določenih v internih aktih družbe, sprejetih s strani uprave družbe za upravljanje. 

 

Spremljanje družb, v katere vlaga družba za upravljanje v imenu in za račun investicijskih skladov v upravljanju, vključno s pomembnimi zadevami, strategijo, finančno in nefinančno uspešnostjo, tveganjem, strukturo osnovnega kapitala, okoljskim in socialnim vplivom ter upravljanjem družb

Družba za upravljanje spremlja družbe, v katere vlaga v imenu in za račun investicijskih skladov v upravljanju, predvsem na podlagi javno objavljenih podatkov (npr. letna poročila in poslovna poročila). Za doseganje naložbenih ciljev investicijskih skladov v upravljanju družba za upravljanje spremlja in analizira predvsem finančno in nefinančno uspešnost.

 

Izmenjava mnenj z organi družbe in nosilci drugih interesov v družbi

Družba za upravljanje praviloma ne vodi dialoga z organi družbe in nosilci drugih interesov v družbi, v katero vlaga v imenu in za račun investicijskih skladov v upravljanju, zaradi velike razpršenosti naložb investicijskih skladov v upravljanju in s tem nizkim deležem vrednostnih papirjev posamezne družbe oz. nizkim deležem v osnovnem kapitalu posameznega izdajatelja. V redkih primerih izmenjave mnenj z organi družbe in nosilci drugih interesov v družbi družba za upravljanje vodi dialog na način, da zagotavlja izključno korist investicijskih skladov.  

 

Uresničevanje pravic delničarjev

Družba za upravljanje ima sprejeto Politiko uveljavljanja glasovalnih pravic, v kateri določa načela in postopke družbe za upravljanje v zvezi z odločanjem glede uveljavitve glasovalnih pravic, ki izhajajo iz finančnih instrumentov v sredstvih investicijskih skladov v upravljanju.

Družba za upravljanje ima javno objavljen povzetek Politike uveljavljanja glasovalnih pravic na spletni strani družbe

 

Sodelovanje z drugimi delničarji družb, v katere vlaga družba za upravljanje v imenu in za račun investicijskih skladov v upravljanju

Družba za upravljanje praviloma ne vodi dialoga z drugimi delničarji družb, v katere vlaga v imenu in za račun investicijskih skladov v upravljanju, zaradi velike razpršenosti naložb investicijskih skladov v upravljanju in s tem nizkim deležem vrednostnih papirjev posamezne družbe oz. nizkim deležem v osnovnem kapitalu posameznega izdajatelja. V redkih primerih sodelovanja z drugimi delničarji družb, predvsem v primeru skupnega nastopa družbe za upravljanje z drugimi prodajalci pri prodaji sredstev investicijskih skladov z namenom doseči izvedbo posla za račun investicijskega sklada ugodneje, kot bi jo bilo mogoče doseči brez skupnega nastopa,  družba za upravljanje vodi dialog na način, da zagotavlja izključno korist investicijskih skladov.

 

Obvladovanje obstoječih in morebitnih nasprotij interesov

Družba za upravljanje ima vzpostavljen sistem ugotavljanja in spremljanja možnih nasprotij interesov, ki lahko nastanejo med različnimi interesi družbe za upravljanje, njenih zadevnih oseb (uprave in zaposlenih) in oseb, ki so z družbo v razmerju tesne povezanosti na eni, ter interesi investicijskih skladov v upravljanju na drugi strani. V ta namen ima družba za upravljanje sprejeto Politiko obvladovanja nasprotij interesov in preprečevanja korupcije.

 

Končne določbe

Družba za upravljanje letno poroča o izvajanju te Politike. Poročilo med drugim vsebuje splošno pojasnilo o glasovanju, obrazložitev najpomembnejših glasovanj in informacijo o morebitni uporabi storitev svetovalcev za glasovanje. Pri razkrivanju glasovanj na skupščinah se upoštevajo določila Politike uveljavljanja glasovalnih pravic. Informacije so javno dostopne na spletni strani družbe za upravljanje vsaj tri leta od njihove objave.

 

Ta dokument velja od 1.10.2021.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper
Lučo Benčić, predsednik uprave
Mitja Madon, član uprave

 

 

Na podlagi 73.a in 73.b člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZISDU-3), Sklepa o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Sklep) in Smernic za premišljene politike prejemkov na podlagi Direktive o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (14.10.2016, ESMA/2016/575-SL) sta uprava družbe (na seji dne 30.3.2023) in nadzorni svet družbe PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, Koper, (na seji dne 11.5.2023), sprejela naslednje

 

POLITIKE PREJEMKOV ZAPOSLENH S POSEBNO NARAVO DELA

 

3.1 Temeljna načela

S Politikami prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela (v nadaljevanju: politike prejemkov ali politike) Družba vzpostavlja sistem prejemkov in način njihovega izvajanja, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj, ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.    

Družba je pri oblikovanju temeljnih načel politik prejemkov upoštevala načelo sorazmernosti, ki je utemeljeno po naslednjih kriterijih:

- Velikost družbe za upravljanje ali velikost investicijskih skladov, ki jih upravlja:
Družba upravlja sredstva skladov v višini, ki je znatno pod določenim pragom za pomembno družbo za upravljanje. Vrednost premoženja v upravljanju, ki opredeljuje pomembno družbo za upravljanje, je določena v višini 1,25 milijarde EUR.

- Lastnosti notranje organizacije:
Družba zaposluje število zaposlenih, ki je pod določenim pragom za pomembno družbo za upravljanje, ter ne kotira na borzi. Število zaposlenih, ki opredeljuje pomembno družbo za upravljanje, je omejeno na 50 oseb in več. 

Družba opravlja večino storitev upravljanja skladov sama po svojih zaposlenih, z izjemo notranje revizije in trženja skladov.

- Vrsta, obseg in kompleksnost poslov, ki jih družba za upravljanje opravlja:

Družba ima dovoljenje in upravlja samo enostavne investicijske sklade. Družba ne upravlja kompleksnih skladov, alternativnih investicijskih skladov in storitev gospodarjenja ter ne opravlja storitve trženja v drugih državah članicah Evropske unije.

Po presoji kriterijev na ravni družbe za upravljanje je bilo odločeno, da Družba uveljavi načelo sorazmernosti oziroma da je načelo sorazmernosti upravičeno. V zvezi z uveljavljenim načelom sorazmernosti Družba opravi letno presojo, ali je načelo sorazmernosti še upravičeno.

 

Skladno s kriteriji, ki utemeljujejo načelo sorazmernosti, Družba ne bo oblikovala komisije za prejemke.

O vsakokratnem skupnem znesku izplačila variabilnega dela prejemkov članov uprave in drugih zaposlenih s posebno naravo dela na predlog uprave, odloča nadzorni svet Družbe s sklepom o odobritvi skupnega zneska izplačila variabilnega dela prejemkov. Nadzorni svet Družbe s sklepom določi tudi znesek variabilnega dela prejemkov za upravo Družbe in znesek variabilnega dela prejemkov za ostale zaposlene s posebno naravo dela. V primeru zavrnitve ali spremembe višine skupnega zneska variabilnega dela prejemkov, mora nadzorni svet Družbe tako odločitev primerno utemeljiti. Po odobritvi skupnega zneska izplačil s strani nadzornega sveta Družbe, uprava Družbe odloča o razdelitvi višine variabilnega dela prejemkov za vsakega posameznega zaposlenega s posebno naravo dela.

 

Te politike se ne nanašajo na plačila ali nadomestila, ki izhajajo iz splošnih pogojev zaposlovanja Družbe in veljajo enako za vse zaposlene ter nimajo vpliva na odnos zaposlenih do prevzemanja tveganja.

 

Družba od zaposlenih s posebno naravo dela zahteva, da ti ne smejo uporabiti osebnih zavarovanj pred tveganji z namenom oslabitve ali izničenja učinkov prilagoditve variabilnih prejemkov tveganjem.

 

Družba zaposlene seznani s temi politikami, ki so dostopne vsem zaposlenim na skupni mrežni datotečni mapi. Družba vsakega zaposlenega s posebno naravo dela seznani z merili, na podlagi katerih se bodo določali njegovi prejemki, ter postopkom ocenjevanja in nagrajevanja njegove uspešnosti. Družba postopek ocenjevanja in nagrajevanja uspešnosti zaposlenih s posebno naravo dela ustrezno dokumentira (priloga 3 teh politik).

 

3.2 Zaposleni s posebno naravo dela

Zaposleni s posebno naravo dela v Družbi so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko, posamično ali skupaj kot člani skupine, pomembno vplivajo na profil tveganosti Družbe oziroma skladov, ki jih upravlja. Družba v ta namen določi merila, na podlagi katerih lahko preveri, ali so zajeti ustrezni zaposleni. Zaposleni s posebno naravo dela so opredeljeni v prilogi 1 teh politik. 

3.3 Sistem prejemkov

3.3.1 Dodeljevanje prejemkov iz naslova uspešnosti 

Zaposleni s posebno naravo dela so upravičeni do variabilnega dela prejemkov.

Družba je razmerje med fiksnimi prejemki in variabilnimi prejemki uravnotežila na način, da fiksni prejemki predstavljajo pretežni delež vseh prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela. Na ta način je mogoča popolna prilagodljivost variabilnih prejemkov tveganjem.

Družba variabilne prejemke zaposlenim s posebno naravo dela izplača le, če so glede na finančno stanje Družbe vzdržni.

 

Če je trdno finančno stanje Družbe ogroženo oziroma bi lahko postalo ogroženo oziroma, če Družba ugotovi:
- da ne bo dosegla načrtovanih poslovnih rezultatov ali finančnih kazalnikov ali
- da bo ogrožena kapitalska ustreznost ali
- da iz rednega poslovanja izhaja tveganje, ki lahko v bistveno večjem obsegu vpliva na poslovne rezultate,
mora Družba izvesti naslednje ukrepe:
- zmanjšati obseg sredstev, namenjenih za izplačilo variabilnih prejemkov v poslovnem letu;
- uporabiti ukrepe, s katerimi prejemke prilagodi uspešnosti (malusi, vračilo prejemkov);
- čiste dobičke uporabiti za okrepitev njenega finančnega stanja.

Variabilni prejemki temeljijo na ocenjevanju uspešnosti zaposlenih s posebno naravo dela in so prilagojeni glede na prevzeta tveganja. Proces prilagajanja variabilnih prejemkov tveganjem sestavljajo:
- merjenje tveganj in uspešnosti,
- nagrajevanje ter
- izplačevanje in prilagajanje variabilnih prejemkov.

 

3.3.1.1 Merjenje tveganj in uspešnosti

Vsebina poglavja Merjenje tveganj in uspešnosti je podrobneje opisana v prilogi 2 teh politik. 

3.3.1.2 Nagrajevanje

Višina sredstev, namenjenih variabilnim prejemkom v skladu s  temi  politikami, je določena upoštevajoč vsa obstoječa tveganja in merila uspešnosti poslovanja Družbe. Družba izvede vnaprejšnjo prilagoditev variabilnih prejemkov z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih meril, v primeru da merila uspešnosti, uporabljena za določitev skupne višine variabilnih prejemkov, niso zajela vseh tveganj oziroma jih niso zajela v celoti. 

 

3.3.1.3 Izplačevanje in prilagajanje variabilnih prejemkov

Skupno višino sredstev, predvidenih za izplačilo variabilnega dela prejemkov, se določi v letnem Poslovnem načrtu Družbe.

Osnova za določitev variabilnega dela prejemkov posameznega zaposlenega s posebno naravo dela je seštevek njegove bruto plače za zadnjih dvanajst mesecev pred izplačilom variabilnega dela prejemka. Variabilni del prejemkov lahko doseže največ 15 % osnove.

Variabilni del prejemkov se zaposlenim s posebno naravo dela izplača samo v obliki denarnih izplačil iz sredstev Družbe.

V pogodbe o zaposlitvi oziroma individualne pogodbe zaposlenih s posebno naravo dela se vnese možnost izplačevanja variabilnega dela prejemkov. Pogodbe o zaposlitvi morajo določiti najvišji možni znesek variabilnih prejemkov zaposlenega s posebno naravo dela. 

Družba izplača variabilni prejemek zaposlenim s posebno naravo dela enkrat letno v enkratnem znesku, za preteklo koledarsko leto, in sicer do konca leta, v katerem je bil izdan sklep nadzornega sveta o odobritvi izplačila variabilnega dela prejemkov iz točke 3.1 te Politike.

Družba pri določanju politik prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela, glede na načelo sorazmernosti, ne bo upoštevala zahtev Sklepa glede obveznosti izplačila variabilnih prejemkov v instrumentih (52. člen Sklepa) in glede obveznosti odloga izplačila variabilnih prejemkov (53. člen Sklepa), saj skupni variabilni prejemki nobenega zaposlenega s posebno naravo dela v posameznem letu ne bodo presegli zneska 50.000 EUR bruto.

 

Družba po dodelitvi variabilnih prejemkov zaposlenim s posebno naravo dela lahko izvede dodatno prilagoditev prejemkov tveganjem in uspešnosti z uporabo dogovorov o vračilu prejemkov. Obdobje prilagajanja je tri leta po izplačilu posameznega variabilnega prejemka. V tem obdobju lahko družba od zaposlenega s posebno naravo dela zahteva vračilo dela variabilnega prejemka ali celotnega dela variabilnega  prejemka, vendar le v naslednjih primerih:

- ogrožena kapitalska ustreznost družbe (1), 
- dokazljive kršitve internih aktov in zakonodaje zaradi pridobitve lastne koristi (2).

V primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi zaposlenemu s posebno naravo dela pripada le sorazmerni del variabilnega prejemka. 

 

3.3.2 Nedenarna nadomestila

Zaposleni s posebno naravo dela imajo skladno s svojo pogodbo o zaposlitvi pravico do osebnega avtomobila, ki ga lahko uporabljajo tudi v zasebne namene. Družba s pravilnikom določi dodeljevanje in pogoje uporabe službenega avtomobila.

 

3.4 Upravljanje sistema prejemkov

Za izvajanje in uveljavitev politik prejemkov je odgovorna uprava Družbe. Nadzorni svet Družbe prevzema naloge upravljanja sistema prejemkov Družbe skladno s 44. členom Sklepa.

 

Družba najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov Družbe.

Pri oblikovanju, nadzoru in pregledovanju ustreznosti politik prejemkov sodelujejo nosilci trajnih funkcij sistema notranjih kontrol, in sicer tako da:

- vsi trije nosilci trajnih funkcij notranjih kontrol podajo mnenje na predlog politike prejemkov in na njene morebitne spremembe, ki jih pripravi uprava Družbe, še pred njenim sprejemom s strani uprave Družbe in pred njeno predložitvijo v potrditev nadzornemu svetu;
- funkcija skladnosti poslovanja enkrat letno izvede preverjanje strukture prejemkov in njenega vpliva na skladnost Družbe z zakonodajo, predpisi in notranjimi akti Družbe;
- funkcija notranje revizije enkrat letno izvede presojo zasnove, izvajanja in učinkov politik prejemkov Družbe;
- funkcija upravljanja tveganj enkrat letno oceni, kako struktura variabilnih prejemkov vpliva na profil tveganja Družbe.

Družba enkrat letno v letnem poročilu krovnega sklada in v letnem poročilu vzajemnega sklada, ali kot samostojen dokument, objavi poročilo o izvajanju politik prejemkov.

 

4. Končne določbe

Politike prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela začnejo veljati, ko jih sprejme nadzorni svet Družbe. Nadzorni svet Družbe tudi najmanj enkrat letno preveri njihovo ustreznost. 

Z dnem pričetka veljavnosti teh politik prenehajo veljati Politike prejemkov zaposlenih s posebno naravo dela, z dne 27.11.2019.

[1] Velja za vse zaposlene s posebno naravo dela.
[2] Velja za posameznega zaposlenega s posebno naravo dela ob nastopu zgoraj navedenih kršitev.

PRIMORSKI SKLADI, d.o.o., Koper
Lučo Benčić, predsednik uprave
Mitja Madon, član uprave
Leon Klemše, predsednik nadzornega sveta

 

 

Primorski skladi, d.o.o., Koper, Pristaniška 12, 6000 Koper, upravljajo Krovni sklad PSP s podskladi PSP PIKA - mešani defenzivni sklad - Evropa, PSP ŽIVA - delniški sklad, PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov, PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov in FT QUANT, mešani fleksibilni globalni sklad. Prospekt z vključenimi pravili upravljanja ter dokument s ključnimi informacijami lahko vlagatelji dobijo brezplačno v slovenskem jeziku na sedežu družbe, po elektronski pošti info@primorski-skladi.si, na spletni strani www.primorski-skladi.si ter na vseh pooblaščenih vpisnih mestih. Vlagatelj ima pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega in polletnega poročila.

 

Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti.

 

Zbirni kazalnik tveganja:

• PSP PIKA – 2 od 7, kar je nizek razred tveganja (predpostavka: s skladom razpolagate najmanj 3 leta)

 

• PSP ŽIVA – 4 od 7, kar je srednji razred tveganja (predpostavka: s skladom razpolagate najmanj 5 let)

 

• PSP MODRA LINIJA - 4 od 7, kar je srednji razred tveganja (predpostavka: s skladom razpolagate najmanj 5 let)

 

• PSP OPTIMA - 4 od 7,  kar je srednji razred tveganja (predpostavka: s skladom razpolagate najmanj 5 let)

 

• FT QUANT - 3 od 7, kar je srednje nizek razred tveganja (predpostavka: s skladom razpolagate najmanj 3 leta)

 

Zbirni kazalnik tveganja je smernica v zvezi s stopnjo tveganja sklada v primerjavi z drugimi produkti. Prikazuje stopnjo verjetnosti, da bo sklad izgubil vrednost zaradi tržnih gibanj ali ker ne moremo izplačati vlagatelja. V skladu z dejanskim poslovanjem sklada v prihodnosti se lahko zbirni kazalnik tveganja spremeni. Najnižja kategorija ne pomeni naložbe brez tveganja. Na poslovanje skladov lahko vplivata tudi kreditno in likvidnostno tveganje, ki nista vključena v zbirni kazalnik tveganja.

 

Podatki o vrednosti enote premoženja so objavljeni na spletni strani družbe. Vstopni stroški so od 0-5,00 %, izstopni stroški so od 0-1,00 %. Navedeni stroški zmanjšujejo prikazan donos.